Železna doba

Triperiodni sistem
Holo- cen	Zgodovinske dobe
	Latenska doba			Proto- zgodovina
	Halštatska doba
	Železna doba
	Starejša
	Srednja
	Mlajša
	Bronasta doba
	Neolitik	Bakrena doba
		Starejši		Pra- zgodovina
		Srednji
		Mlajši
	Mezolitik Epipaleo- litik	Starejši
		Srednji
		Mlajši
Pleis- tocen	Paleolitik	Starejši
		Srednji
		Mlajši
	Kamena doba

Železna doba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Je zadnja doba triperiodnega sistema kovinskih dob, ki razdeljuje prazgodovinske družbe glede na uporabo različnih rudnih bogastev. Nekatere družbe so postopoma napredovale do železne dobre preko bakrene in bronaste dobe, medtem ko so nekatere napredovale neposredno iz kamene dobe. Opredelitev železne dobe se razlikuje od posamezne regij ter držav.

Na prostoru današnje Slovenije zajema železna doba 1. tisočletje pr. n. št. Čas od 1000 pr. n. št. do 300 pr. n. št. imenujemo starejša železna doba, čas od 300 pr. n. št. do rimske zasedbe naših krajev proti koncu 1. stoletja pr. n. št. pa mlajša železna doba ali latenska doba. Najzgodnejši železni predmeti se pojavijo že v kontekstih predhodne pozne bronaste dobe. Predvsem na grobiščih zahodne Slovenije (notranjska in svetolucijska skupina starejše železne dobe - Škocjan, Tolmin...) se že v 10. stoletju pr. n. št. kot pridatek pojavijo železni predmeti, ki nakazujejo kulturne kontakte z mediteranskimi kulturami Apeninskega polotoka in Egeje. V osrednji in vzhodni Sloveniji se v teku 9. stoletja pr. n. št. kot pridatek v grobovih pojavijo nakitni predmeti iz železa (predvsem sponke za oblačila - fibule), ki nakazujejo drugačne kulturne povezave, z Balkanom in Panonijo namreč.

Starejša železna doba

Proizvodnja železa je bila tehnološko zahtevna in se je razvila razmeroma pozno. Pridobivanje železa se je v antiki najprej razvilo na vzhodu ob koncu 3. tisočletja pr. n. št. Prvi izdelki iz železa so bili na zahodu drobni železni predmeti v 11. in 10. stoletju pr. n. št., kasneje pa se začenja pojavljati v splošni proizvodnji orožja in orodja tudi na ozemlju Slovenije. Razvilo se je železarstvo predvsem zaradi obilice površinske železove rude in zgodnjih stikov domačega prebivalstva z sredozemskimi rudosledci in metalurgi. To obdobje železarstva v Evropi imenujemo Halštatsko obdobje v katerem se je razvila halštatska kultura. Ime je dobila po najdišču Hallstat v Avstriji. Pri nas na Dolenjskem so bile skupnosti organizirane v družine in te v rodove, ki so jih vodili rodovni veljaki. Ti veljaki so imeli gospodarsko in družbeno premoč nad ostalimi člani skupnosti. Odlikovali so se z razkošno bojno opremo. Njihovo opremo so sestavljale železne sulice, bojne sekire, bronasti oklepi, izdelani po etruščanskih in grških vzorih, ter čelade. Izjemoma so nosili tudi meč, bodalo in imeli konja. Te predmete so dajali veljakom tudi v grob, pogosto so jim dodali še dragocene pivske posode.

V Amerikah in Avstralaziji ni bilo železne dobe, saj so metalurgijo spoznali šele s prihodom evropejskih kolonizatorjev.