Metalurgija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metalurg pri delu

Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).

Zahtevnejša definicija:

Metalurška industrija (metalurgija)je posebna veda tehnologije, ki preučuje obstoječe in nove postopke ter metode gospodarnega pridobivanja kovin, vključno z razvojem novih kovinskih materialov in predelavo le- teh v polproizvode in končne proizvode.

V grobem delimo metalurgijo na:

povezani pojmi[uredi | uredi kodo]

Osnovne vede pomembne za metalurgijo : matematika, anorganska kemija, fizika, termodinamika, fizikalna metalurgija, Mehanika, kristalografija, elastomehanika, plastomehanika, ekologija, Drugi pojmi : tehnična dokumentacija, strojni elementi, toplotna tehnika, elektrotehnika, elektronika, preoblikovane, valjanje, kovanje, litje (livarstvo), procesna metalurgija jekla, procesna metalurgija neželeznih kovin, preiskava materialov, metalurške peči, varjenje, korozija, organizacija proizvodnje, ekonomika, tlačno litje, meritve, elektrotermija, ferozlitine, energetika,...

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]