Islandija

Ísland

Nacionalno geslo: -
Uradni jezik	islandščina
Glavno mesto	Reykjavík
Predsednik	Ólafur Ragnar Grímsson
Predsednik vlade	Jóhanna Sigurðardóttir
Površina  - Skupno  - % voda	104. na svetu 103.125 km² 2,7 %
Prebivalstvo  - Skupno (2003)  - Gostota	169. na svetu 290.490 2.82/km²
Neodvisnost  - Suverenost  - Republika	od Danske 1. december 1918 17. junij 1944
Valuta	islandska krona
Časovni pas	UTC
Državna himna	Lofsöngur
Vrhnja internetna domena	.IS
Nacionalna klicna koda	354 Picture gallery from www.islandsmyndir.is

Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov.

Zgodovina

Sage so pomemben vir islandske zgodovine.

Po nekaterih podatkih naj bi na tem odmaknjenem severnoatlantskem otoku prvi živeli keltski menihi. Naseljevanje Vikingov in Keltov pa se je začelo šele v letih 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan lngOlfur Arnarson. Leta 930 se je na Thingvellirju sestal Althing, prva demokratična ljudska skupščina na svetu. Po letu 1264 je Islandija izgubila svojo samostojnost, otoku pa sta izmenično vladali Norveška in Danska. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer, ki so bile posledice lege otoka in odmaknjenosti od celine, so otok zaznamovale: revščina, lakota, naravne katastrofe in epidemije.

Praznovanje tisočletnice naselitve Islandije, leta 1874 na Thingvellirju, je bilo odsev povsod klijoče narodne zavesti v 19. stoletju. Prizadevanje za neodvisnost se je dokončno izpolnilo leta 1918, vendar je Islandijo še naprej povezovala z Dansko personalna unija. V vrtincih druge svetovne vojne se je islandska vlada odpovedala tej povezavi in 17. junija 1944 na zgodovinskem Thingvellirju razglasila Republiko Islandijo. Leta 1949 je Islandija postala članica pakta NATO.

Lega in površje

Islandija leži na Srednjeatlantskem hrbtu in je nastala zaradi širjenja Atlantskega oceana v mlajšem terciarju in v kvartarju. Geološka podlaga Islandije še vedno ni stabilna, saj se Evrazijska in Severnoameriška plošča še vedno razmikata in tako se Islandija še veča. V smeri JZ – SV poteka prek Islandije niz razpok, ob katerih so številni ognjeniški stožci in lavni tokovi. Približno polovico površja Islandije zavzemajo bazaltne planote, druga polovica pa je iz tefre, prhkih ognjeniških izmečkov. Obala je dolga 4.998 km, sestavljajo pa jo večinoma fjordi (severna in zahodna obala) ter prodne ravnice (sanderji). Te so nastale zaradi rek, ki tečejo izpod ledenikov. Na Islandiji je tudi pet ledenikov, ki so večinoma platojski in pokrivajo več kot enajst odstotkov (11,800 km²) površja, led pa je na nekaterih mestih debel tudi do 1.000 m. Največji ledenik se imenuje Vatnajökull, ki pokriva okrog 8300 km², kar je celo več, kot pokrivajo vsi ledeniki v ostali Evropi. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo ime »otok ledu in ognja«. Tu leži tudi najvišji vrh Islandije, Hvannadalshnúkur (2.119 m). Reke se iz osredja radialno raztekajo na vse strani. Imajo velik strmec in ledeniški rečni režim. Najdaljša reka je Thjórsá. Za otok so značilni tudi številni slapovi, največji je Dettifoss, in t.i. blatna jezera v katerih brbota vroče blato.

• 

  Pogled na Islandijo iz vesolja, 29. januar 2004

• 

  Suðureyri

• 

  Neskaupstaður

• 

  Viðey z Esjan v ozadju

• 

  Izbruh vulkana Eyjafjallajökull

• 

  Ledena gora v Jökulsárlónu z Vätnajökullom v ozadju

Podnebje

Islandsko podnebje je milo oceansko in ima sveža poletja ter mile zime. Na JZ pade letno od 800 do 2000 mm padavin, na S pa od 400 do 700 mm. Značilne so hitre vremenske spremembe in viharni JZ vetrovi, ki lahko povzročijo sneženje v notranjosti tudi poleti. Islandija leži v mejnem območju hladnih arktičnih zračnih gmot in zmerno toplih zračnih tokov. Zalivski tok obkroža Islandijo v smeri urinega kazalca in ima zelo velik vpliv na podnebje, saj bi bil otok brez njega komaj naseljiv.

• Reykjavik: srednja mesečna temperatura: januar –0,3 °C, julij 11,4 °C; povprečno 1082 mm padavin
• Akureyri: srednja mesečna temperatura: januar –1,6 °C, julij 10,2 °C; povprečno 457 mm padavin

Tla, rastje in živalstvo

Površje je kamnito, deloma prekrito z gruščem, drugod pa so plitva tla z mnogo kamenja. Pred poselitvijo so brezovi gozdovi pokrivali 20 % površja, vendar so ljudje s krčenjem in pašo gozdove skrčili na sedanji 1 %. Večino ostale površine pokriva tundra z lišaji, skromno travo in nizkim grmičevjem. Avtohtone živali na otoku so predvsem ptice – okrog 240 vrst – in le en sesalec – polarna lisica. Obalne vode so bogate s planktonom in posledično tudi z veliko vrstami rib.

Prebivalstvo

Regije Islandije

Prvi naseljenci so prišli z Norveške okrog leta 870, leta 900 pa jih je bilo že med 30 in 40 tisoč. Ta številka je bila nato do konca 19. stoletja zaradi političnih dejavnikov konstantna. Takrat je število prebivalstva zaradi ribištva začelo naraščati. Rodnost je med najvišjimi v Evropi, vendar zaradi izseljevanja prebivalstvo ne narašča tako hitro.

• Rodnost leta 1995 16,0‰
• Smrtnost leta 1995 7,2‰
• Naravni prirastek leta 1995 8,8‰
• Povprečna letna rast prebivalstva od leta 1993 do 98 0,9 %
• Pričakovana življenjska doba leta 1995 M: 76,5 let Ž: 80,6 let
• Mlajši od 15 let leta 1997 24,0 %
• Starejši od 60 let leta 1997 15,1 %
• Mestno prebivalstvo leta 1996 91,9 %

Po narodni pripadnosti je prebivalstvo Islandije zelo homogeno, saj tu živi kar 96 % Islandcev, ostalo so Danci in Američani. Po verski sestavi je 91 % evangeličanov (uradna državna cerkev), 4 % drugih protestantov in le 1 % katoličanov. Poseljenih je 20 % otoka, največ prebivalcev pa živi v glavnem mestu in okolici (161.000 od 276.000). Je najredkeje naseljena evropska država, saj ima gostoto le 2,7 prebivalca na km².

Gospodarstvo

Večino elektrike Islandci dobijo iz geotermalnih elektrarn.

Islandija nima rudnega bogastva in ne ugodnih možnosti za razvoj kmetijstva in industrije. Glavna panoga otoškega gospodarstva je ribištvo in industrija povezana z njim. Največji problemi so majhen domači trg, pomanjkanje surovin in odmaknjenost od drugih držav. Zaradi velike odvisnosti od ribištva se poskušajo preusmeriti v druge panoge.

Islandija ima samo 6000 ha njiv, kar predstavlja le 0,1 % vse površine. Tu pridelujejo predvsem repo in krompir. 22,7 % površja predstavljajo travniki in pašniki, na katerih gojijo govedo, ovce in konje, prevladuje pa mlečna živinoreja. V rastlinjakih gojijo povrtnino, cvetje in celo banane, ogrevajo pa jih z vodo iz termalnih vrelcev. Država spodbuja kmetijstvo, saj je to eden redkih načinov, ki omogoča poselitev podeželja.

predstavlja kar 75 % prihodkov vsega izvoza in je tako največji vzrok za visok življenjski standard. Na leto nalovijo 1,62 milijonov ton rib. Večino svežih rib izvozijo v Veliko Britanijo in Nemčijo. Da ne bi preveč razredčili populacije rib, so leta 1975 razširili ozemeljske vode na 200 morskih milj. Nihanja v ulovu poskušajo omiliti z gojenjem v ribogojnicah.

Večina industrije se ukvarja s predelavo rib. Največ te industrije je ob glavnem mestu na JZ države. Ribe predelujejo v ribjo moko, ribje olje, delajo pa tudi ribje konzerve. Odvisnost od rib poskušajo omiliti s postavljanjem energijsko intenzivne industrije. Proizvajajo umetna gnojila, postavili so tudi tovarne za predelavo aluminija in ferosilicija. Država spodbuja tudi razvoj računalniških podjetij, živilske in oblačilne industrije. Večino energije za industrijo pridobivajo s hidroelektrarnami, nekaj pa tudi z geotermalnimi elektrarnami.

V poletnem času turizem prinaša pomemben dohodek državi, saj jo, kljub temu, da je Islandija najdražja evropska država, vsako leto obišče okoli 190.000 tujih turistov. Ljudje prihajajo gledat predvsem gejzirje in slapove, ki jih na Islandiji ni malo.

Vpliv vulkanizma

Na pomembnost ognjenikov kaže dejstvo, da je bilo od naselitve okrog 150 vulkanskih izbruhov. Vulkanizem povzroča tudi širitev Islandije, saj so najmlajši deli mlajši od 700 tisoč let. Gejzirje srečamo tudi drugod po svetu, ime pa so dobili prav po gejzirju na Islandiji - Geysir.

Geotermalne elektrarne

Vodo po ceveh speljejo globoko pod površje, kjer se segreje, nato pa jo na površju uporabijo za pridobivanje električne energije. Vodo nato spet pošljejo navzdol. Geotermalne elektrarne sicer ne proizvedejo veliko elektrike, vendar predstavlja eno najbolj sonaravnih oblik izkoriščanja energije. Toplo vodo, ki se segreva v globinah, uporabljajo tudi za ogrevanje poslopij in rastlinjakov.

Zanimivost

Islandija je edina evropska država, kjer ne prestavljajo ur za poletni/zimski čas.

Glej tudi

• seznam suverenih držav

Zunanje povezave

• [Uradna spletna stran Islanda http://www.iceland.is/]
• [Uradna spletna stran mesta Reykjavika http://www.visitreykjavik.is/]
• Gateway to Iceland
• Government Offices of Iceland
• Icelandic Government Information Center & Icelandic Embassies
• Visit Iceland – the official Icelandic Tourist Board
• Inspired by Iceland
• Iceland Wants to Be Your Friend Official Social Media Project of the Icelandic Tourist Board
• Chief of State and Cabinet Members
• Iceland entry at Encyclopædia Britannica
• Iceland from UCB Libraries GovPubs
• #Iceland Icelandic Internet Relay Chat (IRC) channel
• Incredible Iceland: Fire and Ice – slideshow by Life magazine
• vifanord – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole
• The Norse in the North Atlantic: Newfoundland and Labrador Heritage Memorial University of Newfoundland.