Akureyri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Akureyri
Vzdevek: Höfuðstaður Norðurlands (Središče severne Islandije), Höfuðborg hins bjarta Norðurs (Capital of the bright North)
Koordinati: 65°41′N 18°06′W / 65.683°N 18.1°W / 65.683; -18.1
Država Islandija
Upravljanje
 • župan (Bæjarstjóri) Eiríkur Björn Björgvinsson
Površina
 • Skupno 125 km2
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 17,754
 • Gostota 1.390 preb./km2
Spletna stran Uradna spletna stran
Postal Codes: 600–603

Koordinati: Akureyri 65°41′05″N, 18°06′40″W

Akureyri, mestno središče

Akureyri [ákurejri] je mesto in pristanišče na severni obali Islandije.

Akureyri, ki leži v zalivu Eyafjörðura oddaljen okoli 425 km od glavnega mesta Reykjavíka je četrta največja občina Islandije ter drugo največje urbano območje. Je šolsko, kulturno in gospodarsko središče severnega dela otoka. V kraju živi 17.633 prebivalcev (popis 1. januar 2009). Mesto je preskrbovalno središče s tekstilno tovarno, tovarno barv, mila ter obrati za predelavo mleka in rib.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nordijski Viking Helgi Magri Eyvindarson se je prvi priselil na to območje v 9. stoletju. Prva omemba Akureyrija v sodnih zapisih je iz leta 1562, ko je bila tam neka ženska obsojena zaradi prešuštva.[1] V 17. stoletju so v mesto prišli danski trgovci. Glavni razlogi za izbiro te lokacije za trgovsko dejavnost je bilo izjemno naravno pristanišče in plodna zemlja v okolici. Trgovci niso živeli v krogu Akureyrija poleti, v zimskem času pa so se vračali na Dansko.

Stalna naseljenost Akureyrija sega v leto 1778. Osem let kasneje mesto od danskega kralja (takrat tudi kralja Islandije) dobi statut, skupaj s še petimi drugimi mesti na Islandiji. Kralj je upal, da se bodo življenjske razmere Islandcev zato izboljšanje. Prebivalstvo v Akureyriju pa se zato ni povečalo naslednjih 12 let. Status občine je izgubil leta 1836, a so mu ga vrnili spet leta 1862. Od takrat dalje se je Akureyri začel razvijati in to zaradi odličnih razmer v pristanišču in morda še bolj zaradi produktivnega kmetijstva v okolici. Kmetijski proizvodi so postali pomemben sektor gospodarstva.[2]

Med drugo svetovno vojno je bil Akureyri ena izmed treh letalskih baz za norveško - britanske enote, ki so bile ustanovljene 25. aprila 1941. Te so ščitile konvoje iz Združenih držav, Združenega kraljestva in Murmanska pred napadom nemških podmornic.

V 20. stoletju je Islandija doživela izseljevanje s podeželja v mesta. V mestu se je povečala storitvena dejavnost.

Jón Sveinsson, priljubljen avtor otroških knjig, je bil rojen v Akureyriju in umrl leta 1944.

V začetku 21. stoletja je postala bolj pomembna ribiška industrija, dve izmed glavnih ribiških podjetij Islandije nudita pomemben vir prihodkov, ki naj bi še naprej povečevali v prihodnjih letih.

Univerza v Akureyriju je bila ustanovljena leta 1987 in se naglo povečuje.

Od leta 2004 je nekdanja občina Hrísey, otok oddaljen 35 km proti severu, postal del Akureyrija. Hrísey, ki ima 210 prebivalcev, je drugi največji otok ob Islandiji in mesto za karanteno živali. Naselje leži na južnem delu otoka in je pomembno za predelavo rib. Severni del je v zasebni lasti in ni dostopen brez dovoljenja lastnikov.[3] The town is located on the southern part of the island.[3]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na dolino ob reki Glera, Akureyri

Akureyri leži na zahodni strani celinskega dela fjorda Eyjafjörður .

Obdan je z gorami, najvišja je Kista (1447 m), drugi vrh visok 1538 m leži na čelu doline Glerádalur. To je ozek obalni pas ravnice, pobočja so strma, vendar so gore nizke. V preteklosti so precej zemljišča iztrgali morju, tako da je danes obala bolj enakomerna razen predela Oddeyri, ki je nastalo ob reki Glera, ki teče skozi mesto. Ime mesta morda izvira iz imena polja, ki so se nahajala v bližini nekaterih zavetnih lokacijah ob reki. [4]

Del morja med Oddeyri in koncem fjorda se imenuje Pollurinn (Bazen), in je znan po mirnih vetrovih in kot dobro naravno pristanišče. Akureyri se je danes razvil okoli Ráðhústorg (mestna hiša) na severozahodnem vogalu Pollurinna.

Okrožja Akureyrija so:

  • Innbær - najstarejši del mesta na pasu med hribom in Pollurinnom južno od osrednjega območja;
  • Brekkan - leži na vrhu hriba,
  • Oddeyri - na polotoku z istim imenom in
  • Glerárhverfi - na severnem bregu reke Glera (imenovan tudi Þorpið, "Vas").

Zaradi položaja mesta ob koncu dolgega fjorda, obdano z visokimi gorami, je podnebje dejansko bolj celinsko, kar pomeni da so večje razlike v temperaturi med letnimi časi, kot v mnogih drugih naseljenih delih Islandije. Vendar pa gore varujejo mesto pred močnimi vetrovi. Razmeroma toplo podnebje omogoča mestu, da ima izjemen botanični vrt brez potrebe po rastlinjakih. Območje okoli Akureyrija ima eno najtoplejših podnebij na Islandiji, čeprav je od Arktičnega kroga oddaljeno samo 100 km.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Akureyri ima, po popisu 1. aprila 2008, 17.304 prebivalcev, od tega je bilo 8.541 moških in 8.779 žensk. Leta 1910 jih je bilo 2239, v letu 1950 že 7711 in v letu 2005 16.756. Letno umre 44 moških in 79 žensk. V letu 2008 se je 1098 oseb odselilo, 78 pa priselilo v mesto. 20% delovno aktivnega prebivalstva je zaposleno v storitvenih dejavnostih. [5]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Ribiška industrija je bila v preteklosti velik in pomemben del lokalnega gospodarstva. V zadnjih letih so se razvile tudi druge industrijske in poslovne storitve. Širi se visokošolsko izobraževanje.

Dve izmed petih največjih ribiških podjetij na Islandiji ima sedež v Akureyriju. Pomembne dejavnik je pristanišče, ki nikoli ne zamrzne. Druga velika podjetja so še Samherji, Norðurmjólk, Brim HF in Vífilfell, največja pivovarna na Islandiji. Sjúkrahús Akureyrar (FSA / Akureyri Hospital) je pomemben delodajalec in je ena od dveh velikih bolnišnic na Islandiji.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Akureyri ima močno kulturno sceno, s številnimi bari in uglednimi restavracijami. Islandski Folklorna ansambel "Vefarinn" prihaja iz Akureyrija. Ljudska kultura je na splošno bolj razširjena tukaj kot v Reykjaviku. V poletnem času se vrši festivalov. Na primer srednjeveški festival, ki poteka vsako poletje na Gásirju. Mednarodni glasbeni festival predstavlja koncertni niz, ki poteka že od letu 2005. Mesto ima eno največjih knjižnic v državi. Arktično odprto prvenstvo v golfu je tudi mednarodni dogodek, ki je poteka pod pokroviteljstvom Golf kluba z najsevernejšim igriščem z 18-luknjami na svetu.

Mestne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Muzeji v mestu so: Minjasafnið á Akureyri (Akureyri muzej), Listasafnið á Akureyri (Muzeej umetnosti), Nonnahús (hiša Nonni ali pisatelja Jóna Sveinssona spominski muzej), Davíðshús (Davidova hiša ali pesnika Davíða Stefánssona spominski muzej), Akureyri muzej industrije in motorjev, in Flugsafn Íslands (Muzej letalstva). Najsevernejši botanični vrtovi in najsevernejše golf igrišče z 18 luknjami na svetu sta tudi v mestu. Náttúrufræðistofnun Norðurlands (muzej v naravi) je bil odprt leta 1957 in sodi pod okrilje botaničnega vrta. Botanični vrt (Lystigarður Akureyrar) se nahajajo v predelu Spítalavegur.

Akureyrarkirkja je največja cerkev, Glerárkirkja pa nekoliko manj pomebna. Sundlaug Akureyrar je je velik kopališki kompleks z bazeni.

Nova stanovanjska in poslovna rast je zahtevala razširitev distribucije električne energije in vode in posledično nova vrtanja za potrebe energije. Večina mesta se oskrbuje z geotermalno energijo. Izgradnja geotermalnega distribucijskega sistema se je začela leta 1976, po odkritju komercialno uspešnega vira v letu 1975. Distribucija je bila končana po letu 1979.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V mestu sta dve srednji šoli (gimnaziji), ena od njih je druga najstarejša na Islandiji. Menntaskólinn á Akureyri je fakulteta, Verkmenntaskólinn á Akureyri pa Višja strokovna šola. Háskólinn á Akureyri (University of Akureyri) je univerza s sedežem v Akureyriju, ki je bila ustanovljena leta 1987. Imajo 3 fakultete: Poslovno-naravoslovna fakulteta, Fakulteta za humanistične in družbene vede in Fakulteta za zdravstvene vede. Imajo tudi šolo za znanost obnovljivo energijo, ustanovljeno leta 2006. Ta šola nudi podiplomski študij v sodelovanju z dvema islandskima univerzama.

Promet[uredi | uredi kodo]

Letališče Akureyri je eno od štirih mednarodnih letališč na Islandiji in edino mednarodno letališče na severu države. Zgrajeno je bilo leta 1955 naprej kot nadomestno pristajalni stezi na Melgerdismelar na jugu. Uporablja se predvsem za domače lete, v turistični sezoni pa tudi za redne mednarodne lete. V Reykjavík leti večkrat dnevno, obstajajo tudi poleti na Grimsey, Vopnafjörður in Þórshöfn. Od leta 2006 Islandija Express omogoča poleti redne lete iz Akureyrija do Kopenhagna.

Pristanišče Akureyri je ključnega pomena za ribištvo. V mestu so veliki obrati za predelavo rib. Pomembno je tako za tovorni promet kot za turizem, saj se potniške ladje in velike križarke poleti ustavijo tudi v Akureyriju.

Cesta št. 1 ali krožna cesta (Þjóðvegur 1 ali Hringvegur) povezuje mesto z drugimi deli države, vključno z Reykjavikom, ki je oddaljen 390 km. Cesta je večinoma dvopasovna, asfaltna in odprta skozi celo leto. V notranjosti nenaseljenih otokov ni asfaltiranih cest. F 821, gorska cesta, je odprta v poletnem času, in Akureyri povezuje na jug, F 26 gorska cesta poteka v notranjost na severozahodu države.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "From the history of Akureyri". akureyri.is. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-03-17. Pridobljeno dne 2009-07-13. 
  2. ^ "Akureyri region: Iceland's fastest growing region, and a nice region to live in, too!". Akureyri Region Business Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-11-14. Pridobljeno dne 2009-07-03. 
  3. ^ 3,0 3,1 Parnell & O'Carroll 2007
  4. ^ "From the History of Akureyri". akureyri.is. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-03-17. Pridobljeno dne 2009-06-13. 
  5. ^ "Iceland in figures". Statistics Iceland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-09-07. Pridobljeno dne 2009-06-14. 
  • Insight Guides Iceland, 2011
  • Veliki splošni leksikon. DZS, Ljubljana 2006.
  • Enciklopedija leksikonografskog zavoda. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1966

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]