Pristanišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku

Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz. jezera, katerega primarni namen je sprejem ladij ter premeščanje tovora in oseb na oz. iz njih.

Večina pristanišč je tam, kjer držijo od morja, rek ali jezer dobre poti v notranjost dežele. Veliko jih leži v zalivih, kjer so ladje varne pred valovi. Kjer pa ni naravnih zaklonišč, so v morje postavljeni pomoli in valobrani sezidani iz velikih skal ter utrjeni z betonom. Pristanišča so opremljena z raznovrstno opremo, med drugim tudi s svetilniki, ki ladjam ponoči kažejo pravilno smer.

Pristanišča imajo posebno opremo, s katero si pomagajo pri natovarjanju in raztovarjanju teh plovil. Žerjavi in hladilne naprave so lahko preskrbljeni s strani zasebnega interesa oz. javnih teles. Po navadi so zraven pristanišč tudi drugi objekti pomorske industrije, kot so ladjedelnice in predelovalnice rib. Sama pristanišča so po navadi razdeljena na kontejnerske terminale, in prostor kjer pretovarjajo razsuti tovor (premog, cement), tekočine (nafta), les in še druge tovore.

Vrste pristanišč[uredi | uredi kodo]

  • pomorsko pristanišče (leži ob morju)
  • rečno pristanišče (leži ob reki)
  • celinsko pristanišče (leži ob reki oz. jezeru, ki ima dostop do morja)
  • ribiško pristanišče (posebno pristanišče, primarno namenjeno za ribolov)
  • suho pristanišče (del pristanišča oz. celotno pristanišče, ki sprejema le suhi tovor)
  • vojaško pristanišče (vojaški objekt, ki skrbi le za vojaške ladje).

Najprometnejša pristanišča[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]