Avstralija

Avstralska zveza (angleško Commonwealth of Australia) je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino, in največja v Avstralaziji. Na severu so prek morja Indonezija, Papua Nova Gvineja in Vzhodni Timor, na jugovzhodu pa Nova Zelandija. Ime Avstralija pride iz latinske fraze terra australis incognita, ki pomeni neznana južna dežela (glej Terra Australis).

[uredi] Gospodarstvo

Državna valuta je avstralski dolar, ki je vreden približno 0.6 evra. Avstralija je ena izmed gospodarskih velesil sveta, vendar pa je po sami zasnovi svojega gospodarstva med velesilami edinstvena. Več kot 60 % vsega njenega izvoza namreč predstavljajo kmetijski izdelki in surovine.

Dandanes sta rudarstvo in energetika pri izvozu pomembnejša od kmetijstva, vendar pa so velikega pomena tudi nekateri kmetijski izdelki, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 160 milijonov ovac) in govedina. Avstralija je v svetu na prvem mestu po pridelavi boksita, svinca in diamantov, na drugem mestu po pridelavi železa, cinku in uranu in na tretjem mestu po pridelavi zlata in srebra. Avstralija je domače gospodarstvo dolgo časa ščitila z visokimi carinami za tuje izdelke, po odpravi le-teh pa na njihov trg vedno bolj vdirajo izdelki »Malih azijskih tigrov«.

Najpomembnejši trgovski partner je Japonska. Avstralci izvaža surovino za izdelavo aluminija boksit in mlečne ter mesne izdelke.

[uredi] Geografija

Satelitska slika Avstralije

[uredi] Površina

Avstralija je najbolj ravna celina na svetu; najvišja točka je Mount Kosciusko, visok 2228 m, v Novem Južnem Walesu.

[uredi] Podnebje

Na severu je podnebje savansko V osrednjem in zahodnem delu celine je podnebje puščavsko zaradi česar rastja ni veliko, izjema je evkalipt. Na skrajnem jugu je podnebje sredozemsko, rastje je tipično mediteransko (pogoste oljke, agrumi, ipd). Na vzhodu je podnebje pretežno celinsko, zaradi česar uspeva travniško rastlinstvo.

[uredi] Zgodovina

Nastanek kolonij, držav in teritorijev

Predstava o neznani južni celini (terra australis incognita) sega v čas antične Grčije. Zgodnji raziskovalci in zemljepisci so bili prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40 000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi - trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji. Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. In 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec Kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneya, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.

Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kjer bi lahko naselila svoje kaznjence. Britanska kazenska zakonodaja je bila namreč zelo stroga in zato so bili zapori v Veliki Britaniji prenapolnjeni. Za novo kazensko kolonijo so izbrali zaliv Botany na vzhodni obali, in leta 1787 se je kapitan Arthur odpravil na pot s približno 730 kaznjenci ter več kot 200 vojaki na krovu. Nekatere vojake so spremljale tudi žene in otroci.

Osemmesečno potovanje se je končalo v velikem pristanišču približno 11 km severno od zaliva Botany. Razvili so britansko zastavo in 26. januarja 1788 dali zalivu ime Sydney.

Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Živeli so na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci, Gregory Blaxland, William Lawson in William Wentworth, končno le odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele.

[uredi] Prebivalstvo

Pretežni del prebivalstva ima britanske prednike. Ker pa je Avstralija večnacionalna država, govorijo njeni prebivalci tudi druge jezike, predvsem grščino in italijanščino. V Avstraliji živi tudi zelo veliko priseljencev iz drugih evropskih držav in Azije. Domačini - Aborigini - prvotni prebivalci Avstralije, so danes le še manjšina.

[uredi] Avstralski domačini

Domačini, znani tudi kot aborigini, so prišli v Avstralijo verjetno pred več kot 40.000 leti iz Azije. Med plovbo skanuji iz lubja, so se domnevno izkrcali na tropskem severu Avstralije. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in puščice, pri lovu pa sta jim pomagali dobro premišljeni pripravi: bumerang in woomera, posebno lučalo kopja. Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo, je živelo na vsej celini približno 300.000 domačinov, ki so govorili 200 različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živjimi bitji, prepričani da zemlja ne more biti nikogaršnja last. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki vsem.

[uredi] Kultura

Avstralija še vedno ohranja trdne vezi z nekdanjo matično deželo, Veliko Britanijo. Avstralci vozijo po levi strani ceste, angleščina pa je uradni jezik. Še danes je tudi v mestih pogost pozdrav »G'day, mate« (dober dan tovariš), pozdrav, ki je spomin na pionirske čase, ko naseljenci v negostoljubni, sovražni deželi drug brez drugega ne bi mogli preživeti.((cn)) Od mest oddaljene družine šolajo otroke doma, kasneje jih pošljejo v mesta v izpopolnitev izobrazbe. Le malo Avstralcev živi izven urbanih območij, a tudi ti najpogosteje izberejo dom v rudarskih središčih.

[uredi] Šolstvo

Otroci obiskujejo v glavnem šole, ki jih financira država, približno četrtina vseh šoloobveznih otrok pa se šola v katoliških ali drugih zasebnih šolah, kjer plačujejo šolnino. Nekateri se tudi šolajo na daljavo ali doma. V večini držav velja šolska obveznost od 5.-15. leta.

[uredi] Rastlinstvo in živalstvo

Avstralija je edina celina, ki je od ostalih celin fizično ločena. Zaradi tega se je na njej razvilo popolnoma svojevrstno rastlinstvo in živalstvo, kakršnega ne najdemo nikjer drugje. Okoli 85% vrst semenk, 84% sesalcev, več kot 45% ptic ter 89% priobalnih vrst rib je endemnih in jih najdemo samo v Avstraliji.^[1] K raznolikosti življenja prispeva dejstvo, da obsega zelo raznolike habitate, čeprav je podnebje v večjem delu države suho ali polsuho.

[uredi] Rastlinstvo

Evkalipta

Sever je večinoma poraščen s savano, medtem ko je na skrajnem severu prisoten tropski deževni gozd. Osrednji, južni in zahodni del je neporasel oz. je rastje skromno. Pogost predstavnik puščavskega rastlinskega sveta je evkalipt. Na jugovzhodu in jugozahodu je rastlinstvo mediteransko. Tu gojijo vinsko trto in agrume.

Živali avstralije

[uredi] Živalstvo

[uredi] Sesalci

Svojevrstnost avstralskega živalstva je najbolj očitna skozi veliko število vrst vrečarjev, ki tam prebivajo. Najbolj znani med njimi so kenguruji, koale, tasmanski vragi, vombati ter numbati in oposumi.

Tudi ostali razredi živali so se razvili ločeno. Med najbolj znanimi so dingi, tjulnji in kiti. Pomembni sta tudi edini vrsti sesalcev, ki ležeta jajca: kljunati ježki in kljunaši.

[uredi] Plazilci

Tudi avstralski plazilci so se razvili ločeno od ostalih vrst plazilcev po svetu, vendar se od ostalih po videzu ne ločijo tako očitno kot sesalci, zato so v splošnem manj poznani.

Najbolj poznane so avstralske strupene kače. V Avstraliji živi 10 najbolj strupenih kač na svetu [1], kljub temu pa v avstraliji zaradi velikosti in neposeljenosti države ter dobre zdravniške oskrbe zaradi ugriza kač umre zelo malo ljudi.

[uredi] Ptice

Za mnoge avstralske ptice je značilna neobičajna velikost, saj kazuarji in emuji krepko presegajo naše predstave o velikosti ptic. Te ptice prav zaradi svoje velikosti nimajo naravnih plenilcev, ali pa so plenilke kar same.

V avstraliji domuje veliko vrst papig, na primer kakaduji in skobčevke, pa tudi mnoge »vodne« ptice, na primer pingvini in vodomci.

[uredi] Države in teritoriji

Australijo sestavlja šest držav, dva večja zemeljska teritorija in več manjših teritorijev. (Seznam držav z glavnimi mesti in teritoriji)

[uredi] Države

[uredi] Zemeljski teritoriji

Avstralski glavni teritorij (ACT) (Canberra)
Severni teritorij (NT) (Darwin)
Jervisov zaliv

[uredi] Zunanji teritoriji

Ashmorovi in Cartierovi otoki
Norfolkovi otoki
Božični otoki
Cocosovi in Keelingovi otoki
Coral Sea otoški teritorij
Heardovi otoki in McDonaldovi otoki
Avstralski antartični teritorij

[uredi] Znamenitosti

[uredi] Kulturne znamenitosti

Sydneyska opera

[uredi] Naravne znamenitosti

[uredi] Najvišje zgradbe v Avstraliji

Gold Coast - Q1 - 323 m
Sydney - Sydney Tower - 305 m
Melbourne - Eureka Tower - 297 m
Melbourne - 120 Collins Street - 264 m
Melbourne - 101 Collins Street - 260 m
Melbourne - Rialto Towers - 251 m
Perth - Central Park - 249 m
Sydney - Chifley Tower - 244 m
Sydney - Citigroup Centre - 243 m
Sydney - Deutsche Bank Place - 240 m
Sydney - World Tower - 230 m
Sydney - MLC Centre - 228 m
Sydney - Governor Phillip Tower - 227 m
Sydney - Latitude - 222 m
Sydney - Aurora Place - 219 m
Melbourne - Telstra Corporate Building - 218 m
Perth - BankWest Tower- 214 m
Melbourne - Melbourne Central - 211 m
Brisbane - Aurora - 207 m
Melbourne - Freshwater Place - 205 m
Brisbane - Riparian Plaza - 200 m

Stolpi v gradnji

Brisbane - Vision Brisbane 283 m - predvidoma 2010 leta
Gold Coast - ANA Motel - 243 m - predvidoma 2008 leta
Gold Coast - Soul - 240 m - predvidoma 2007 leta
Gold Coast - Circle on Cavill Stolp B - 219 m - predvidoma 2007 leta

Vsi podatki veljajo za leto 2006.

[uredi] Šport

V Avstraliji sta med najpomembnejšimi športi kriket ter avstralski nogomet, avstralski športniki so pogosto uspešni tudi na jadralnih ter plavalnih prvenstvih.

[uredi] Viri in opombe

^ About Biodiversity (v angleščini). Department of the Environment and Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5.2.2007. Pridobljeno dne 26.8.2008.