Kljunaši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kljunaši
Kljunaš (Ornithorhynchus anatinus)
Kljunaš (Ornithorhynchus anatinus)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Monotremata (stokovci)
Podred: Platypoda
Družina: Ornithorhynchidae
Gray, 1825
Rodovi

Obdurodon (izumrli)
Ornithorhynchus

Kljunaši (znanstveno ime Ornithorhynchidae) so poleg kljunatih ježkov zadnja vrsta redu stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca. So avstralski endemiti, ki večino časa preživijo v vodi.

Kljunaši so na prvi pogled podobni bobrom, saj tako kot le-ti telesno maščobo shranjujejo v ploščatem, širokem repu. Oblika glave je podobna račji, njihovo telo pa je pokrito z gosto, temno dlako.

Med sesalci imajo najbolje razvito elektrocepcijo - plen zaznavajo s pomočjo elektroreceptorjev, s katerimi zaznajo električno polje, ki jo ta oddaja.

Samec ima na nartu zadnje noge ost, v kateri je žleza, ki izloča strup. Ta je za manjše živali smrtno nevaren, človeka pa za nekaj ur onesposobi.

Kljunaše ogroža onesnaženje voda, zato so na seznamu živali, ki bi bile v prihodnosti lahko ogrožene.

Viri[uredi | uredi kodo]

Kljunaš kjunaš je napol vodna žival.Mnoge od njegovih telesnih lastnosti so zato prilagoditev na življenje,kakršnega živi plenilec v sladkih vodah.Ima kratke vendar močne okončine z dolgimi kremplji,namenjenemi kopanju.Med prsti je plavalna kožica,ki se na prednjih nogah razrašča celo na kremplje.Tako nastane učinkovito veslo.Ko je žival na kopnem,lahko kožico uviha nazaj on sprosti kremplje za kopanje.Samci imajo na gležnju ostrogo ,v katero se izliva v stegnu ležeča strupna žleza.Ostrogo uporabljajo proti napadalcu ali proti rivalskemu vrstniku,nikoli pa proti plenu.Strup ni nevaren,je pa zelo boleč. Oči in ušesa ležijo v brazdah,ki jih pri potapljanju pokrije kožna guba.Kljunaš se pod vodo torej znaša na čutne sposobnosti usnjatega kljuna.Nosnici sta nameščeni pri vrhu kljuna,zrak pa zajame šele ko ima na gladini celo glavo.Zobe imajo samo mladiči.Pri odraslih kljunaših čeljusti rebraste s katerimi drobijo plen.Kljunaši iščejo hrano na vidnem dnu.Potopijo se za minuto do dve in s kljunom v blatu iščejo vodne žuželke,rake,ličinke.Jedo tudi žabe in druge manjše vretenčarje,ter tudi nekatere rastline.Tek imajo zelo dober,ker pojedo v eni noči 1 kg hrane.Rove kopljejo nad vodno gladino.V času razmnoževaja skoplje samica do 12m dolg rov,na njegovem koncu naredi iz suhe trave in listja gnezdo iz izleže 2 do 3 jajca.Gumjasta jajca so med seboj zleplena,v splav.Vhod je z vlažnim rastlinjem zato se jajca ne izsušijo.Mladiči so dolgi samo 1,25 cm in so nemočni.Do petih mesecev se hraniji z mlekom,ki se cedi iz žlebov na materinem trebuhu.

VELIKOST: telo:46 cm rep:18 cm

Življenjski PROSTOR: Jezera,reke. RAZŠIRJENOST: V Avstraliji,Tasmaniji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]