Jajce

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo lupino varuje zarodek, preden se ta izleže. Notranjost jajca zapolnjujejo predvsem hranljive snovi in voda, v katerih se razvija zarodek. Lastnosti živali, da se zarodek razvija v jajcu zunaj materinega telesa, pravimo jajcerodnost (ovoparija).

Jajca ležejo:

• ptice. Jajčna lupina je trda ter polna por, ki zarodku omogočajo dihanje.
• ribe. Ribja jajca imenujemo ikre, pogosta je zunanja oploditev.
• jajcerodni plazilci. Jajca plazilcev so pogosto gumijasta, na spol zarodka pa pogosto vpliva temperatura zunaj jajca.
• dvoživke. Namesto trdne lupine jih obdaja želatinast ovoj, samica jih izleže v vodo.
• redki sesalci. Edina živeča primera jajcerodnih sesalcev sta kljunati ježek in kljunaš.
• nevretenčarji. Po zgradbi se nevretenčarsko jajce bistveno razlikuje od jajc amniotov. Zaradi manjše velikosti jajcem nevretenčarjev pravimo jajčeca.

Največje jajce v živalskem kraljestvu pripada noju; z 1,5 kilograma je tudi največja enocelična struktura med danes živečimi organizmi sploh, je pa manjša kot pri nekaterih vrstah izumrlih dinozavrov.