Vzhodni Timor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Repúblika Demokrátika Timór Lorosa'e
República Democrática de Timor-Leste
Republik Demokratik Timor Leste
Demokratična republika Timor-Leste
Zastava Vzhodnega Timorja Grb  Vzhodnega Timorja
Geslo"Honra, Pátria e Povo"  (portugalsko)
»Čast, domovina in ljudstvo«
HimnaPátria
Lega Vzhodnega Timorja
Glavno mesto
(in največje mesto)
Dili
8°34′S, 125°34′E
Uradni jeziki portugalščina, tetumščina1
Upravljanje republika
 -  predsednik: José Ramos Horta
 -  predsednik vlade: Xanana Gusmão
Neodvisnost od Portugalske2 
 -  razglašena:: 28. november 1975 
 -  priznana:: 20. maj 2002 
Površina
 -  skupaj: 14,609 km² (158.
 -  voda (%): zanemarljivo
Prebivalstvo
 -  ocena julija 2005: 947.000 (155.)
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 1,68 milijarde USD (206)
 -  na prebivalca: 800 USD (188)
HDI (2004) 0,513 (srednji) (142.)
Valuta ameriški dolar3 (USD)
Časovni pas (UTC+9)
Vrhnja domena (TLD) .tl4
Klicna koda +670
1 Po ustavi sta kot »delovna jezika« priznana tudi indonezijščina in angleščina.
2 7. decembra 1975 je Vzhodni Timor zasedla Indonezija, njeni zadnji vojaki so odšli leta 1999.
3 Uporabljajo se tudi centavi.
4 .tp se opušča.

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Timor-Leste (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavlja vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je otresla kolonialnega statusa in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju. Danes na Vzhodnem Timorju potekajo spopadi, ki so posledica političnih in etničnih sporov ter revščine.