Portugalska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
República Portuguesa
Portugalska republika
Zastava Portugalske Grb  Portugalske
HimnaA Portuguesa
Lega Portugalske
Lega Portugalske (oranžno)
- na Evropskem kontinentu (oker in belo)
- v Evropski uniji (oker)
Glavno mesto
(in največje mesto)
Lizbona
38°46′N, 9°11′W
Uradni jeziki portugalščina1
Demonim Portugalec, Portugalka
Upravljanje parlamentarna demokracija
 -  predsednik: Aníbal Cavaco Silva
 -  ministrski predsednik: Pedro Passos Coelho
oblikovanje 868 
 -  neodvisnost:: 24. junij 1128 
 -  kraljestvo:: 25. julij 1139 
 -  priznano:: 5. oktober 1143 
 -  republika:: 5. oktober 1910 
Vstop v EU 1. januar 1986
Površina
 -  skupaj: 92,391 km² (110.
 -  voda (%): 0,5
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2006: 10.605.870 (75.)
 -  štetje 2001: 10.148.259 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: 217,000 milijard USD (41.)
 -  na prebivalca: 22.677 USD (34.)
HDI (2006) Rast 0,904 (visok) (28.)
Valuta evro ()2 (EUR)
Časovni pas WET3
 -  poletni (DST): WEST (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD) .pt4
Klicna koda +351
1 Leta 1999 (Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro) je bila uradno priznana še mirandeščina, ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine Miranda do Douro.[1] Priznan je tudi portugalski znakovni jezik.
2 pred 1999: portugalski eskudo.
3 Azori: UTC-1; UTC poleti.
4 Uporablja se tudi vsem državam članicam Evropske unije skupna domena .eu.

Portugalska (portugalsko República Portuguesa) je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. Vključuje tudi tri otočja v Atlantiku: Azore (Açores) in Madeiro ter Salvages (Ilhas Selvagens), malo in nenaseljeno skupino, ki jo upravljajo z Madeire.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Portugalske.
Torre de Belém

V preteklih tri tisoč letih je skozi Portugalsko prešlo mnogo civilizacij. Nanjo so vplivale iberska, keltska, feničanska, kartažanska, grška, rimska, germanska in arabska kultura. Večino zgodnje zgodovine dežele razkriva že njeno ime, saj izhaja iz Portus Cale (»Lep pristan«), kot se je imenovala grška in kasneje rimska naselbina ne ozemlju današnjega mesta Porto, po katerem se imenuje. Med 15. in 16. stoletjem je bila Portugalska glavna ekonomska, politična in kulturna sila na svetu. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil je njen pomen močno upadel.

Sodobna Portugalska ima svoje korenine med drugim v demokratičnem prevratu, t.i. revolucijo nageljnov, ki je obračunal z diktatorsko vladavino v letih od 1926 do 1974, ter v vstopu države v Evropsko gospodarsko skupnost (danes Evropsko unijo) leta 1986. Portugalska je z družbenega in gospodarskega vidika močno napredovala zlasti v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja.

Politika in uprava[uredi | uredi kodo]

Od sprejema trenutno veljavne ustave leta 1975 je Portugalska polpredsedniška ustavna republika, v kateri si izvršilno oblast delita predsednik in predsednik vlade. Glavne politične institucije so tako predsednik, parlament (portugalsko Assembleia da República, Skupščina republike), vlada in sistem sodišč.

Država je upravno razdeljena na 308 občin (município ali concelho), te pa dalje na skupno 4260 civilnih župnij (freguesia). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij:

Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji Azori in Madeira.

Portugalska je članica Organizacije združenih narodov od leta 1955 ter ustanovna članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropskega združenja za prosto trgovino. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica Evropske gospodarske skupnosti

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean

Celinska Portugalska se po svoji glavni reki Tejo deli na dva dela. Pokrajina na severu je v notranjem delu gorata s planotami ter se po štirih prelomnicah deli na ustrezna kmetijska področja. Ta del ima hladnejše in deževnejše podnebje. Na jugu je vse do pokrajine Algarve dežela pretežno ravninska z nekoliko toplejšimi in bolj suhimi razmerami.

Poleg Teja so glavne reke Douro, Minho in Guadiana. Vse izvirajo v Španiji. Še ena reka, Mondego, izvira v gorovju Serra da Estrela z najvišjim vrhom, ki sega 1993 metrov nad morjem.

Azorski otoki in Madeira pripadajo srednjeatlantskemu grebenu. Na otoku Pico se v nebo vzpenja najvišji vrh države, ugasli vulkan Mount Pico (2351 metrov).

Portugalska ima dolgo obalo z obsežnimi plažami, in sicer 943 km ob kontinentalnem delu državem 667 km na Azorih, 205 km na Madeiri in Rešilnih otokih. Pomembna značilnost je delta Ria de Aveiro s 45 km dolžine in do 11 km širine, bogata z ribami in morskimi ptiči.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem portugalskega eskuda prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022.

Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja plute (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija.

Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile dolžniško krizo, ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Euromosaic study, Mirandese in Portugal, europa.eu - spletna stran Evropske komisije, pridobljeno januarja 2007.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]