Klif

Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom.

Nastajanje klifa:
1 Voda izkopava
2 Krušenje podlage
3 Nanos odkrušenih kamnin

Klif ali pečina je navpična, strma, kamnita obala. Klife delimo po vrsti glede na kamninsko zgradbo. Nastajajo zaradi delovanja vetra, vode in vremena.

Posledica je erozije v zgornjih plasteh, ki povzroča zanimive geološke pojave kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi ter nalomljeni skalni bloki.

Običajno so največji klifi ob morju. Največji klif na svetu je 1010 m viskok klif v Kalaupapi na Havajih, največji v Sloveniji pa se nahaja v Naravnem rezervatu Strunjan in je iz flišnih kamnin.

Največji klifi v Evropi

Klifi ob morju

• Rt Enniberg, Otočje Faroe, 750 m nad Severnim morjem
• Croaghaun, Otočje Achill, Irska, 668 m nad Atlantikom
• Vixía Herbeira, Severna Galicija, Španija, 621 m nad Atlantikom
• Preikestolen, Norveška, 604 m nad fjordom Lysefjorden
• Slieve League, Irska, 601 m nad Atlantikom
• Beachy Head (Peščena glava), Anglija, 162 m nad Angleškim kanalom
• Møns Klint, Danska, 143 m nad Baltikom
• Cliffs of Moher, Irska, 120 m nad Atlantikom
• White cliffs of Dover, Anglija, 100 m nad Ožino Dover
• Strunjanski klifi, Slovenija, 80 m nad Jadranskim morjem

Klopenski kifi

• Troll Wall (Trolski zid), Norveška 1100 m nad izhodiščem
• Mięguszowiecki Szczyt (severni stena) 1043 m nad gladino jezera Morskie Oko, Poljska
• Mały Kieżmarski Szczyt (severni stena), Gorovje Tatra, Slovaška približno 900 m
• Giewont (severna stena), Gorovje Tatra, Poljska, 852 m nad jaso Polana Strążyska
• Kazalnica Mięguszowiecka, Gorovje Tatra, Poljska 576 m m nad Czarny Staw pod Rysami