Ferdinand Magellan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ferdinand Magellan
Hernando de Magallanes del museo Madrid.jpg
Rojstvo Fernão de Magalhães
1480
Sabrosa, Portugalska
Smrt 27. april 1521
Cebu, Filipini
Narodnost Portugalec
Državljanstvo španska
Poklic raziskovalec
Poznan(a) po Kapitan prve odprave, ki je obkrožila svet
Podpis Magellan Signature.svg
Pot Magellanove odprave okoli sveta

Ferdinand Magellan (portugalsko Fernão de Magalhães), portugalski pomorščak in raziskovalec, pomlad 1480, † 27. april 1521.

V letih 15061512 je raziskal Dišavne otoke (Moluki), leta 1517 pa se je Španiji ponudil, da odpluje do teh otokov iz zahodne smeri. Španijo je zapustil leta 1519 in preplul preliv, ki se danes imenuje po njem, nato ga je čakala trimesečna težavna pot preko Tihega oceana, preden je končno prišel do Filipinov, kjer je bil ubit zaradi spora med domačini.

Ferdinand Magellan je bil po rodu Portugalec. Rodil se je kot Fernão de Magalhães okoli leta 1480, najverjetneje v Portu. Že mlad je postal izkušen vojak in kapitan, saj se je udeležil portugalskih pohodov v Indijo in Malako ter se v Maroku bojeval proti Mavrom. Sočasno je spremljal odkritja takratnih pomorščakov in razmišljal, kako bi obogatel tudi sam. Takrat so imele dišave z Daljnega vzhoda astronomske cene in njegove misli so se vrtele okoli Moluških otokov od koder so prihajale nageljnove žbice in muškatni orešek. Zaradi obtožb, da se je okoristil z vojnim plenom, je zapustil domovino in svoje usluge ponudil španskemu kralju. Predlagal mu je, da bi do Maluških otokov priplul po zahodni poti, ki ne bi šla preko področja, ko so ga nadzorovali Portugalci. Španski kralj Karel I. je zamisel sprejel, čeprav ni bilo jasno kako priti do Tihega oceana. Marca 1518 je bila podpisana pogodba o plovbi do Dišavnih otokov. Kralj je zagotovil ladje ter njihove zaloge in Magellanu priznal dvajsetino bogastva, ki bi ga dobil na otokih.

Ladje so 13. decembra priplule v zaliv Ria de Janeira, 31. marca 1520 pa se je Magellan zasidral v zalivu St. Julien. Prvega novembra so ladje odprave zaplule v zelo ozek preliv poln čeri in 28. novembra je Magellan že zagledal novo morje. Čeprav je med potjo skozi preliv zaradi upora izgubil eno ladjo, je že dosegel svoj prvi uspeh, odkril je 583 km dolg preliv, ki povezuje Atlantik in Tihi ocean. Preliv se še danes imenuje po njem - Magellanov preliv.

Novemu odkritju je sledila skoraj štiri mesece dolga in nevarna plovba čez ocean proti zahodu v vročini, skoraj brez hrane in vode. Med potjo je umrlo veliko mornarjev, preživeli pa so na začetku marca prišli do Marianov in otoka Guam, ki so jih zaradi kraje čolna poimenovali Tatinski otoki. Deset dni pozneje je Magellan odkril Filipine. Tu se je odločil, da najprej osvoji otočje in ga razglasi za špansko posest, nato pa nadaljuje pot do Molukov. To je bila zanj usodna odločitev. Med posredovanjem v lokalnem spopadu je bil 27. aprila 1521 ubit.

Preostalim 108 mornarjem se je z dvema ladjama nato uspelo prebiti do Dišavnih otokov. Tu so se oskrbeli z zalogami in dišavami ter februarja 1522 odpluli proti domu. Za pot je bila sposobna le ladja Victoria, ki je 6. septembra po nevarni in dolgi poti končno zaplula v pristanišče Sanlucar de Barramede. Na njej je bilo le še 18 izčrpanih mornarjev. Plovba okoli sveta je bila končana.

Magellan, četudi ni doživel zaključka poti okrog sveta, je dokončno dokazal, da je Zemlja okrogla. Dal je ime Patagoncem in njihovi deželi, našel je prehod iz Atlantika v Tihi ocean ter odkril celo vrsto otokov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]