Zimbabve

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Zimbabve
Zimbabwe
Zastava Zimbabveja
Zastava
Grb Zimbabveja
Grb
Geslo: »Unity, Freedom, Work«  (angleško)
»Enotnost, svoboda, delo«
Himna: Simudzai Mureza wedu WeZimbabwe  (Shona)
Kalibusiswe Ilizwe leZimbabwe  (ndebelsko)
»Blagoslovljena bodi dežela Zimbabve«
Lega Zimbabveja
Glavno mestoHarare
17°50′S, 31°3′E
Uradni jezikiangleščina
Demonim(i)Zimbabvejec, Zimbabvejka
Vladarepublika
Emmerson Mnangagwa
Constantino Chiwenga
Neodvisnost 
• Rodezija
11. november 1965
• Zimbabve
18. april 1980
Površina
• skupaj
390.757 km2 (60.)
• voda (%)
1
Prebivalstvo
• ocena julij 2005
13.010.0001 (68.)
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)
30,581 milijard USD (94.)
• na preb. (PKM)
2607 USD (129.)
HDI (2005)Upad 0,491
 · 151.
Valutadolar (ZWD)
Časovni pasUTC +2 (CAT)
• poletni
UTC +2 (ne upoštevajo)
Klicna koda+263
Internetna domena.zw
1 Ocene za državo izrecno upoštevajo vplive povečane umrljivosti zaradi aidsa.

Zimbábve, uradno Repúblika Zimbábve, je celinska država v južnem delu afriške celine, med Viktorijinimi slapovi, reko Zambezi in reko Limpopo. Na jugu meji na Južnoafriško republiko, na zahodu na Bocvano, na severu na Zambijo, ter na vzhodu na Mozambik.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bantujska ljudstva so se naselila na ozemlju Zimbabveja že pred 2000 leti.

Ljudstvo Shona je ustvarilo prvo veliko državo na tem ozemlju, Veliki Zimbabve, ki se je začela razvijati v 11. stoletju v povezavi z arabskimi trgovci na obalah Indijskega oceana. V začetku 15. stoletja je ljudstvo Karanga s kraljem Mutoto organiziralo močno vojaško in politično kraljestvo Mwanamutapo, ki je poleg večjega dela današnjega Zimbabveja obsegalo tudi dele Mozambika vse do obale Indijskega oceana.

Prihod Portugalcev v začetku 16. stoletja, njihov prodor v notranjost in uničenje trgovskih poti je oslabilo imperij do te mere, da je razpadlo na dva dela.

Države ljudstva Shona so se združile v enotno kraljestvo Rozwi, ki je do konca 16. stoletja uspelo pregnati Portugalce. V začetku 19. stoletja je, po dveh stoletjih miru in razcveta, kot posledica nemirov v Transvaalu in Natalu začelo prodirati na to območje ljudstvo Ndebele pod vodstvom Moselekatseja, ki je povzročilo razpad kraljestva. Njegov sin Lobungula je leta 1888 podpisal dogovor z Angleži, na osnovi katerega je Britanska južnoafriška družba (BSAC) dobila koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev. Leta 1895 so jo poimenovali po upravniku te družbe Cecilu Rhodesu kot Rodezija.

Po uporu ljudstev Ndebele in Shona (prva Chimurenga) je britanska vlada prevzela nadzor nad vojaškim oddelkom BSAC. Leta 1922 je prišlo do referenduma, na katerem se je del belcev izjasnil za samostojnost, del za priključitev k Južni Afriki, medtem ko večinsko črnsko prebivalstvo ni imelo pravice do glasovanja. Leto kasneje je Združeno kraljevstvo razglasilo Južno Rodezijo za samoupravno kolonijo, leta 1953 pa jo je združilo s Severno Rodezijo in Njaso v Federacijo Rodezije in Njase. Leta 1960 je bilo ustanovljeno gibanje Zveza afriškega ljudstva ZimbabvejaZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma, kmalu zatem pa še Afriška narodna zveza ZimbabvejaZANU s kasnejšim vodjem Robertom Mugabejem.

Po ločitvi federacije leta 1963 je belska uprava zahtevala neodvisnost. Združeno kraljevstvo jo je zavrnilo s politiko NIBMAR, to je ni neodvisnosti brez demokratične prenove – vladavine večinskega dela prebivalcev (No Independence Before Majority African Rule). Posledica tega je neodvisnost, ki jo je enostransko razglasil ministrski predsednik Rodezije Ian Smith dne 11. novembra 1965. Proti koncu 60-ih let 20. stoletja se je upor proti belcem stopnjeval. S končanjem bele vladavine v Mozambiku leta 1975 so gverilske akcije sprožile grmičarsko vojno (drugo Chimurengo). Belski režim se je začel pogajati z uporniki iz ZANU in ZAPU. Pogajanja so privedla do Londonske konference (1979 – 1980), na kateri so Angleži določili čezmorskega guvernerja, da je razorožil gverilo, izvedel volitve in zagotovil neodvisnost koalicijski vladi Joshua Nkome. Na svobodnih volitvah februarja 1980 je zmagal Robert Mugabe, vodja ZANU. Dne 17. aprila 1980 je bila priznana kot neodvisna država Zimbabve.