Madeira

Za druge pomene glej Madeira (razločitev).

Geografska lega Madeire

Madeira, skupaj z manjšim otokom Porto Santo in še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km². Madeira ima približno 260.000 prebivalcev, polovica jih živi v glavnem mestu Funchal ter je pod portugalsko upravo. Leži 500 km severno od Kanarskega otočja in je del Makaronezije. Otočje je vulkanskega nastanka, obala je skalnata, strma in prepadna. Ravnin na otoku skoraj ni, zato so naredili terase za sladkorni trs in vinograde. Z Madeire izhaja znano sladko vino madeira. Danes je glavni vir zaslužka na otoku turizem, saj je klima blaga. Madeira ima tudi bogat botanični vrt.

Zgodovina

Otok Madeira je bil znan še preden so ga odkrili Portugalci. Odkrili naj bi ga Feničani, čeprav ni dokazov za to trditev. Plinij starejši, omenja otoke blizu Otoka sreče (Kanarski otoki).

Leta 1419, je ladja kapitana Joao Gonçalves Zarco in Tristao Vaz Teixeira v službi princa Henrya, na begu pred nevihto našla zavetje v na otoku Porto Santo. Naslednje leto so ga kolonizirali in ga postavili pod portugalsko krono.

Zaradi potenciala otoka in zaradi strateškega položaja, so leta 1425 začeli kolonizacijo in naselitev otokov. Leta 1452 je začel na otoku obratovati prvi mlin za obdelavo sladkorja, istočasno so postavili prve kanale za namakanje. Takrat je Portugalska postala eden vodilnih evropskih dobaviteljev sladkorja. Leta 1478 je otok obiskal Kolumbo kot sladkorni trgovec, leta 1515 pa se je prebivalstvo povečalo na 19.000, od katerih je bilo 3.000 sužnjev. V 16. stoletju je Madeira postala izvoznica vina, trta je bila iz Cipra, Krete in Sicilije.

Leta 1580 je Španija prevzela oblast na Madeiri in centralizirala upravljanje. Leta 1640 so se Portugalci uprli španskim doseljencem in vrnili Madeiro v Portugalske roke. Madeira je bila pomembna postaja na potovanju v Novi svet ali Indijo in prostor za pretovarjanje sužnjev iz Afrike.

Leta 1921 je bil po neuspelem državnem udaru na Madeiro izgnan Avstoogarski cesar Karl I, ki je naslednje leto tam tudi umrl. Po demokratični revoluciji na Portugalskem leta 1974 je dobila Madeira 1.julija 1976 avtonomijo.

Politika

Od leta 1976 sta Madeira in Azori avtonomni pokrajini Portugalske, z izvršno oblastjo in regionalno zakonodajno skupščino. Sedanji predsednik regionalne vlade Alberto Joao Jardim je na tem mestu že več kot 20 let.

Sedež vlade se nahaju v Funchalu, ki je tudi glavno mesto.

Afriška unija meni, da je to afriško ozemlje, čeprav nikoli ni bila naseljena z ljudmi iz afriškega kontinenta in so bili otoki popolnoma nenaseljeni do prihoda Portugalcev.

Zemljepis

Otočje Madeira se nahaja v Atlantskem oceanu med 30 ° in 33 ° severne zemljepisne širine in je 978 km jugozahodno od Lizbone. Otočje je vulkanskega izvora, sestavljeno iz otokov Madeira (736 km 2), Porto Santo (43 km 2), Desertas (14 km 2) in Selvagens (18 km 2). Naseljena sta samo Madeira in Porto Santo medtem, ko sta druga dva naravna rezervata.

Otoki se nahajajo v severnem Atlantskem oceanu, 700 km od afriške obale, skoraj na isti zemljepni širini kot Casablanca, ki je bližje Giblartalski ožini. Glavno mesto je Funchal, druga pomembna mesta pa so: Porto Santo, Ribeira Brava, Machica, Camara de Lobos, Santa Cruz, Caniço, Ponta do Sol in Calheta.

Madeira je največji otok v skupini, z dolžino 57 km in širino 22 km. Otok je polgovat v smeri vzhod-zahod. Najvišja točka na otoku je Pico Ruivo višne 1862 metrov.

Biotska raznovstnost

Pred prihodom prvotnih prebivalcev je bil cel otok pokrit z gozdom (Laurisilva). Danes obstaja le majhen del gozda na jugu otoka, medtem ko je večji del na severu. Gozd je izginil z namernim požigom. S tem so si ustvarili prostor za kmetijstvo. Ime otoka Madeira v portugalščini pomeni les. To ime so mu dali prav zaradi gozdov, ki prevladujejo na otoku. Laurisilva (laurissilva) je pragozd endemičnih vrst dreves zimzelena lovorove družine (Lauraceae), ki lahko zraste tudi do 40 metrov visoko. Leta 1999 je UNESCO dal pragozd na Madeiri na seznam svetovne dediščine,ker je 90 % sestavljen iz endemičnih dreves in v njem živijo številne živali kot je npr. Madeirski dolgoprsti golob.

Klima

Zaradi svojega položaja in različnih vetrov je na otokih drugačna mikroklima, ki v kombinaciji z eksotično vegetacijo tvori za turiste zanimivo točko. Na otoku ni velikih temperaturnih razlik, povprečna temperatura je med 16°in 22 °C. Klima je vlažna, oblaki in megla pa velikokrat prekrivajo notranjost otoka. Temperatura morja je med 17°in 22 °C.

Gospodarstvo

Kmetijstvo

Kmetijstvo je zgodovinsko zelo pomembno za Madeiro. Zaradi vulkanskih tal je zemlja plodna, vendar so problem gorata področja, ki onemogočajo pristop mehanizaciji. Kmetijski prostor imajo organiziran v treh nivojih. V nižinah, v neposredni bližin morja so banane, mango, sladkorni trs... Na sekundarni ravni gojijo krompir, fižol, pšenico, koruzo ter tipično mediteransko sadje.

Ribiči najpogosjeje lovijo tune in mečarice.

Turizem

Turizem je zelo pomembna gospodarska panoga na otoku,ki predstavlja 20 % celotnega BDP-ja in celotno leto ohranja aktiven gospodarski in prometni sektor ter druge dejavnosti. Je pomemben trg za domače proizvode. Na otoku Porto Santo, ki ima 9 km plaže in ugodno klimo, je turizem edina dejavnost.Zadnja leta se je povečala zmogljivost hotelske namestitve. Veliko truda je bilo vloženega tudi v varstvo okolja, ki je glavni razlog prihoda turistov na Madeiro. Za gospodarstvo je turizem zelo pomemben, zato se na Madeiri veliko dogaja, med drugim karneval in festival cvetja.

Zunanje povezave

• http://www.gov-madeira.pt/madeira/conteudo/homepage.do2

Glej tudi

• Moher