Krištof Kolumb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krištof Kolumb
Christopher Columbus.PNG
Posmrtni portret avtorja Sebastiana del Piomba.[1]
Rojstvo: Med 22. avgustom in 31. oktobrom 1451
Genova, Genovska republika
Smrt: 20. maj 1506 (1506-05-20) (54 let)
Valladolid, Kastiljska krona
Narodnost: Genovčan
Druga imena: latinsko Christophorus Columbus
italijansko Cristoforo Colombo
portugalsko Cristóvão Colombo, prej Christovam Colom
špansko Cristóbal Colón
katalonsko Cristòfor Colom
Poklic: raziskovalec in trgovec
Naslov: Admiral oceanov; Podkralj in guverner Indij
Verska opredelitev rimokatoličan
Zakonci: Filipa Moniz Perestrelo (ok. 1455–85)
Partnerji: Beatriz Enríquez de Arana (ok. 1485–1506)
Otroci: Diego
Fernando
Sorodniki: Giovanni Pellegrino, Giacomo in Bartolomej Kolumb (bratje)
Podpis: Columbus Signature.svg

Krištof Kolumb (italijansko Cristoforo Colombo, špansko Cristóbal Colón), italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova[2], Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil s Filipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sin Diego (ta je kasneje postal konkvistador). Filipa naj bi nekaj let kasneje umrla (sodeč po nekaterih virih pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko, Beatriz Enríquez de Arana. V teh letih je plul po vsej Evropi. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučil latinsko, portugalsko ter kastiljsko. Bral je dela Ptolemaja, Plinija, Marka Pola in drugih raziskovalcev, zanimala pa ga je tudi Biblija ter prerokbe v njej.

V Kolumbovih časih je postala svilna cesta, trgovska pot do vzhodne Azije, nevarna ko se je končalo obdobje, ko so Mongoli vzdrževali mir. V 1480. letih je z brati razvil idejo da bi dosegel Indijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju Janezu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel h Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje.

Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Preden je umrl je priplul še 3 krat med 1492 in 1502.

Leta 1500 je bil zaradi obtožb o tiraniji in nesposobnosti pri upravljanju odkritih ozemelj skupaj z brati aretiran ter razrešen funkcij, ki so mu pripadale po pogodbi. Nekaj tednov kasneje ga je kralj Ferdinand osvobodil, mu povrnil premoženje in financiral še zadnjo odpravo. Po Kolumbovi smrti so njegovi dediči za uveljavitev pravic sprožili vrsto sodnih postopkov proti Kastiljski kroni, ki so trajali še več desetletij in dobili skupno ime pleitos colombinos (»kolumbske tožbe«).

Obletnico njegovega pristanka praznujejo v Združenih državah Amerike, več državah latinske Amerike in Španiji. Dolgo časa so se ZDA po njemu imenovale Kolumbija, poimenovanje se je ohranilo do danes v imenu prestolnice Washington, D.C., kjer pomeni kratica D.C. district of Columbia, in drugih geografskih imenih (npr. reka Kolumbija). Zunaj ZDA se po njemu imenuje Republika Kolumbija, ena od neodvisnih držav v Južni Ameriki.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Danes ni znan noben portret, ki bi nastal še za časa njegovega življenja.
    Krogt, Peter van der. "Portraits of Christopher Columbus". Columbus Monuments Pages. Pridobljeno dne 25.9.2011. 
  2. ^ Podatki o kraju in datumu rojstva Krištofa Kolumba so si različni, najbolj uveljavljena pa je trditev, da je bil rojen v italijanski Genovi med 25. avgustom in 31. oktobrom 1451.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v slovenščini)
(v angleščini)