Krištof Kolumb

Krištof Kolumb
Posmrtni portret avtorja Sebastiana del Piomba.
Rojstvo:	Med 22. avgustom in 31. oktobrom 1451 Genova, Genovska republika
Smrt:	20. maj 1506 (54 let) Valladolid, Kastiljska krona
Narodnost:	Genovčan
Druga imena:	latinsko Christophorus Columbus italijansko Cristoforo Colombo portugalsko Cristóvão Colombo, prej Christovam Colom špansko Cristóbal Colón katalonsko Cristòfor Colom
Poklic:	raziskovalec in trgovec
Naslov:	Admiral oceanov; Podkralj in guverner Indij
Verska opredelitev	rimokatoličan
Zakonci:	Filipa Moniz Perestrelo (ok. 1455–85)
Partnerji:	Beatriz Enríquez de Arana (ok. 1485–1506)
Otroci:	Diego Fernando
Sorodniki:	Giovanni Pellegrino, Giacomo in Bartolomej Kolumb (bratje)
Podpis:

Krištof Kolumb (italijansko Cristoforo Colombo, špansko Cristóbal Colón), italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Po lastnih zapisih je prvič šel služit na ladjo, ko je bil star 10 let. Leta 1473 je postal vajenec za trgovskega zastopnika pri vplivnih trgovskih družinah iz Genove. Leta 1479 se je poročil s Filipo Moniz Perestrelo, hčerko portugalskega plemiča genovskega rodu, tega ali naslednjega leta se jima je rodil sin Diego (ta je kasneje postal konkvistador). Filipa naj bi nekaj let kasneje umrla (sodeč po nekaterih virih pa jo je samo zapustil) in Kolumb si je leta 1487 v Španiji našel ljubimko, Beatriz Enríquez de Arana. V teh letih je plul po vsej Evropi. Kolumb ni bil učen mož, bil pa je ambiciozen in se je sčasoma naučil latinsko, portugalsko ter kastiljsko. Bral je dela Ptolemaja, Plinija, Marka Pola in drugih raziskovalcev, zanimala pa ga je tudi Biblija ter prerokbe v njej.

V Kolumbovih časih je postala svilna cesta, trgovska pot do vzhodne Azije, nevarna ko se je končalo obdobje, ko so Mongoli vzdrževali mir. V 1480. letih je z brati razvil idejo da bi dosegel Indijo s plovbo proti zahodu. Idejo je večkrat predstavil portugalskemu kralju Janezu II., a je ta po posvetu s svetovalci zavrnil financiranje. Zato je odšel h Ferdinandu Aragonskemu in Izabeli Kastiljski, ki sta kljub začetnemu nasprotovanju nazadnje popustila in zagotovila financiranje.

Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije »Novega sveta«. Med 1492 in 1502 je opravil štiri plovbe do Novega sveta.

Leta 1500 je bil zaradi obtožb o tiraniji in nesposobnosti pri upravljanju odkritih ozemelj skupaj z brati aretiran ter razrešen funkcij, ki so mu pripadale po pogodbi. Nekaj tednov kasneje ga je kralj Ferdinand osvobodil, mu povrnil premoženje in financiral še zadnjo odpravo. Po Kolumbovi smrti so njegovi dediči za uveljavitev pravic sprožili vrsto sodnih postopkov proti Kastiljski kroni, ki so trajali še več desetletij in dobili skupno ime pleitos colombinos (»kolumbske tožbe«).

Obletnico njegovega pristanka praznujejo v Združenih državah Amerike, več državah latinske Amerike in Španiji. Dolgo časa so se ZDA po njemu imenovale Kolumbija, poimenovanje se je ohranilo do danes v imenu prestolnice Washington, D.C., kjer pomeni kratica D.C. district of Columbia, in drugih geografskih imenih (npr. reka Kolumbija). Zunaj ZDA se po njemu imenuje Republika Kolumbija, ena od neodvisnih držav v Južni Ameriki.

Glej tudi

• seznam italijanskih raziskovalcev

Zunanje povezave

(v slovenščini)

• Jandl N. - Krištof Kolumb, svarog.org
• Je Krištof Kolumb Evropi podaril sifilis?, svarog.org

(v angleščini)

• The Columbus Navigation Homepage
• Cristopher Columbus - Encyclopædia Britannica (1911)