Svilna cesta
Svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope. V zadnjih letih Svilna cesta spet postaja aktualna.
Splošno [uredi]
Trgovske poti s svilo oz. Svilna cesta niso bile namenjene samo trgovanju s svilo, ampak tudi z drugimi dobrinami. Bile so pomembne za trgovsko in kulturno izmenjavo. Po njih so potovali trgovci, misijonarji, popotniki, vojaki, nomadi in lokalni prebivalci preko 3000 let.
Svilna cesta se je raztezala preko 6500 km in je omogočala prevoz trgovskih predmetov, predvsem luksuznih predmetov kot so svila, satin, dragulji, steklovina, prestižnejše tkanine, parfume, sužnje in začimbe. Preko poti so je tudi izmenjevalo znanje, ideje, kultura in bolezni (kuga). Na ta način so v Evropo iz Azije prišla številna pomembna tehnološka odkritja, kot sta papir[1] in smodnik[2], po nekaterih trditvah pa tudi kompas.[3]
Trgovina preko Svilne ceste je bila pomemben dejavnik v razvoju velikih civilizacij Kitajske, Indije, antičnega Egipta, Perzije, Arabskega polotoka in antičnega Rima in je bila temelj za moderni svet.
Čeprav Svilna cesta daje slutiti neskončne karavane, pa je dejansko le malo ljudi potovalo po poti od začetka do konca. Večinoma so trgovsko blago del poti tovorili trgovci in jih nato preprodali na sosednjih trgih.
Obstoječe trgovske poti v osrednji Aziji so bile razširjene okrog 114 pr. n. št. po odloku dinastije Han. V dobi srednjega veka je pomembnost teh poti upadla na račun pomorskega prometa.
Etimologija [uredi]
Prva oseba, ki je uporabila pojem »Seidenstraße« (dobesedno »Svilena cesta«) je bil nemški geograf Ferdinand von Richthofen leta 1877. Ime Svilna cesta izvira iz dobičkonosne trgovine s kitajsko svilo, glavni razlog za povezavo različnih trgovskih poti v obsežno interkontinentalno mrežo.[4][5][6]
Reference [uredi]
- ^ paper inventor. Pridobljeno dne 3.9.2011.
- ^ Gunpowder - Chinese Inventions. Pridobljeno dne 3.9.2011.
- ^ Who and when invented the compass. Pridobljeno dne 3.9.2011.
- ^ "Approaches Old and New to the Silk Roads« Vadime Eliseeff in: The Silk Roads: Highways of Culture and Commerce. Paris (1998) UNESCO, Reprint: Berghahn Books (2009), pp. 1-2. ISBN 92-3-103652-1; ISBN 1-57181-221-0; ISBN 1-57181-222-9 (pbk)
- ^ Waugh, Daniel. (2007). »Richthofen »Silk Roads«: Toward the Archeology of a Concept.« The Silk Road. Volume 5, Number 1, Summer 2007, p. 4.
- ^ Hill, John E. 2003. »Annotated Translation of the Chapter on the Western Regions according to the Hou Hanshu.« 2nd Draft Edition. Introduction [1]
