Muzej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine. Muzeji torej predmete zbirajo, urejajo, hranijo in strokovno obdelujejo z namenom, da jih proučijo, raztolmačijo, povežejo s sodobnostjo in razstavijo. Bistvo sodobnega muzeja je v tem, da razstavljene predmete čim bolj približa obiskovalcem.

Ime muzej izvira iz klasične grščine mouseion - sedež in svetišče muz.

Muzej lahko ustanovi vsak, bistveno je, da zagotovi osnovne pogoje za delovanje ustanove, osebje, prostore in dolgoročno finansiranje. Muzeje tako ustanavljajo države, pokrajine, občine, mesta, podjetja, društva in zasebniki.

Muzej Louvre v Parizu.

Zgodovina muzejev[uredi | uredi kodo]

Delitev muzejev[uredi | uredi kodo]

Muzeje delimo z ozirom na prikazane eksponate na:

Glede na območje delovanja muzeje delimo na:

  • nacionalne muzeje,
  • pokrajinske muzeje,
  • regionalne muzeje,
  • mestne muzeje,
  • krajevne muzeje,
  • vaške muzeje.

Študij muzealstva[uredi | uredi kodo]

Muzealstvo se izvaja v svetu na različne načine, vendar je v razvitih državah cenjen poklic ter imajo tam študij dobro organiziran tudi na višjih in visokih šolah raznih fakultet, vse do diplomske stopnje in doktorata. Pri nas tega še nimamo, zato se študij izvaja v okviru drugih predmetov kot so arheologija, zgodovina, zgodovina umetnosti, arhitektura, itd. Muzealstvo se tako pri nas ne priznava kot poklic. Najbolj razvite države v muzealstvu so v Evropi Anglija, Nizozemska, Nemčija, najslabše razvite pa vse bivše socialistične države, razen Češke. Muzealstvo zahteva interdisciplinarnost, ker gre za znanja iz raznih področij družboslovja, tehnologije, gradbeništva in umetnosti. Dobro izšolani muzealci so nujni za pravilno vodenje muzejev, kateri so razmeroma drage ustanove. Londonski muzealci so npr. izračunali da stane vzdrževanje eksponata kot je svinčnik z vso evidenco, varovanjem, čiščenjem, birokracijo, muzej v Londonu 20 funtov letno. Zato bi morale manj bogate države razmisliti, kako bodo vzdrževale muzeje in narodno bogastvo. Veliko bolj bi morale podpirati tudi ljubiteljske zbiralce, kateri ustvarjajo zbirke z manj režije in jim nuditi strokovno in moralno podporo, včasih pa jih oprostiti tudi davka za kakšen objekt.

Muzeji se delijo na splošne in specialistične (ukvarjajo se z točno določenim delom zgodovine).

Znameniti muzeji[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]