Perzijski zaliv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Perzijski zaliv

Perzijski zaliv (Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom. Zaliv je najbolj znan po velikih nahajališčih nafte in zemeljskega plina pod njegovo obalo in tankim dnom. Na tem območju sta približno dve tretjini svetovnih zalog nafte in tretjina ugotovljenih zalog zemeljskega plina. Voda v zalivu je topla in slana, vanj pa prihaja veliko sladke vode in usedlin iz Šat el Araba, reke, ki nastane z zlitjem Tigrisa in Evfrata na severozahodu v Iraku. Vzhodna obala je gorata, zahodna pa nizka s številnimi otoki, lagunami in bibavičnimi ravnicami. Poleg nafte je v 239.000 km² velikem Perzijskem zalivu ribištvo najpomembnejša gospodarska panoga. Ker ga Arabci imenujejo Arabski zaliv in so zaradi tega nastajali spori, se v ostalem svetu uporablja dvojnica Perzijski/Arabski zaliv ali pogosto kar Zaliv.

Glavna pristanišča so: Abadan, Abas, Bušire, Bender in Kuvajt.

Satelitski posnetek

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]