Nafta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
V morje razlita nafta

Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir. Znano je, da je nafta nastala zaradi močnega pritiska in visoke temperature. Nastala je iz odmrlih organizmov ponavadi zooplanktona in alg. Obstajajo tudi manj verjetne teorije o abiogeničnem nastanku, torej o nebiološkem nastanku.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nafta se je uporabljala že od antičnih časov, vendar je svoj vrhunec dosegla s pojavom motorjev na notranje izgorevanje. Poleg transporta se uporablja za velikod drugih namenov: izdelovanje plastike, čistil, asfalta, gnojil, pesticidov in drugih kemičnih spojin. Pred več kot 4000 leti, po Herodotu, se je asfalt uporabil za izgradnjo Babilonskih stolpov. Nafta se je nahajala v kraju Arderika blizu Babilona, večje količine so se nahajale blizu reke Is, pritoku Evfrata. Nafto so uporabljali za razsvetljavo in medicinske namene. Na Kitajskem so pozneje (347 n.š.) pridobivali nafto z vrtanjem z uporabo bambusa.[1]. Prvi britanski raziskovalci so poročali o cvetoči naftni industriji v kraju Yenangyaung, Kitajska.

Iskanje nafte[uredi | uredi kodo]

Na nahajališča nafte kažejo različne okoliščine. Pred začetkom raziskovanja se preišče površino s fotoposnetki z zraka (aerofotogrametrija). Potem z geofizikalnimi metodami (gravitacijsko, seizmično in magnetno merjenje) dobimo podrobnejšo sliko. Z gravimetrijo se da ugotoviti že majhne razlike težnosti. Nahajališča nafte povzročajo spremembo magnetnega polja. Ta način meritve se izvaja z letalom in je tako mogoče preiskati velike površine. Seizmične metode so bolj natančne, vendar dražje in se jih uporablja, kjer so že druga nahajališča. Z razstreljevanjem povzročamo valove, ki se širijo pod površino in reagirajo različno glede na katero plast naletijo.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Večinoma se nafto pridobiva z vrtanjem v zemljo ali pa v morsko dno. Na začetku priteče nafta skupaj s plinom in drugimi ogljikovodiki zaradi pritiska. Za večjo ekstrakcijo pa je treba ponavadi črpati v rezervoar vodo ali pa ogljikov dioksid. Ekonomično je izčrpati 30-60% nahajajoče se nafte v rezervoraju. Velikokrat je plin pri proizvodnji nezaželen in se ga preprosto zažge (ang. flaring), vendar se ta praksa zaradi novih tehnologij, ekoloških konsideracij in ekonomske vrednosti plina zmanjšuje.

V Kanadi pridobivajo težko nafto (bitumen) tudi iz t.i. naftnega peska z odprtim kopom ali pa drugimi metodami. Taki nafti ponavadi rečemo nekonvencionalna. Zaloge te nafte v Kanadi in Venezueli naj bi bile primerljive s Saudovo Arabijo. Vendar je črpanje te nafte bolj drago, nafta je slabše kvalitete in proces zelo obremenjuje okolje.

Dnevno se na svetu uporabi 90 milijon sodčkov nafte na dan, približno 160 ton/s, večinoma za transport. Največje naftno polje na svetu je Gavar v Saudovi Arabiji.

Vrste nafte[uredi | uredi kodo]

Rezerve nafte v različnih oblikah: Conventional oil - navadna nafta,ki jo sedaj uporabljamo, Heavy & Extra heavy Oil - težka in ekstra težka nafta, Oil Sands - Oljni pesek

Proizvajalci in trgovci pa uporabljajo svoje oznake:

  • Lahka (ang. Light oil) manjša gostota, ponavadi gre za nafto iz Bližnjega vzhoda, iz nje se da pridobiti več dizla in bencina
  • Težka (ang. Heavy oil) velika gostota, nafta z veliko vsebnostjo težkih spojin, potrebno je krekanje in nadaljne rafiniranje
  • sladka (ang. Sweet Crude) z manjšo vsebnostjo žvepla, manj onesnažuje
  • kisla (ang. Sour Crude) z veliko vsebnostjo žvepla

Trgovska cena nafte na svetovnem trgu se največkrat nanaša na Brent nafto, kdaj pa tudi na WTI

Države proizvajalke[uredi | uredi kodo]

Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morju. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška in Združeno kraljestvo.

V državah Bližnjega vzhoda leži več kot 60 % preostalih svetovnih naftnih zalog, največ v Saudovi arabiji.[3]

Surova nafta je zmes organskih in anorganskih spojin. Po ocenah strokovnjakov je od 100 000 do 1 000 000 spojin, daleč največ je organskih (največ ogljikovodikov), anorganskih je po količini in vrsti sorazmerno malo.

Rafiniranje[uredi | uredi kodo]

Vrtalna ploščad v Mehiškem zalivu

Nafto je pred rabo treba predelati tako, da najprej odstranijo vodo, raztopljene snovi in druge primesi. Pline izločajo s frakcionirno destilacijo: velika kolona ki jo imenujejo frakcionirna kolona, je na dnu zelo vroča, proti vrhu pa vedno hladnejša. Vrela nafta vstopa v kolono kot para, ob dviganju pa se vse bolj hladi. Tako ločijo nafto glede na različna vrelišča na bencin, kerozin, plinsko olje in preostanek. Pline, ki nastanejo pri rafiniranju, najpogosteje odpadno zažgejo, čeprav se to v zadnjem času zaradi negativnega okoljskega vpliva nadomešča z drugimi postopki.

Z vakuumsko destilacijo dobijo motorna olja, strojna olja, mazalna olja. Preostanek pri tem pa se uporabi za maziva, industrijska kurilna olja in bitumen.

Kreking je cepitev dolgih alkanov na manjše alkane in alkene. Ločimo termični in katalitski kreking, pri prvem dobimo iz preostankov pri vakuumski destilaciji in preostankov pri destilaciji normalnem pritisku olja in koks. Katalitski kreking vodijo s primernimi katalizatorji tako, da poteka pred vsem izomerizacija, iz frakcij nafte z visokim vreliščem nastajajo ciklični ogljikovodiki, bencin z višjim oktanskim številom.

Katalitski reforming: pri tem nastanejo s dehidrogeniranjem, krekingom in istočasnim hidrogeniranjem, izomerizacijo, ciklizacijo, spremembe v strukturi molekul, tako da se s tem zvišuje oktansko število goriva.

Vrhunec nafte (Hubbertov vrhunec)[uredi | uredi kodo]

Ameriški znanstvenik King Hubbert, je v preteklosti točno napovedal, kdaj bo nafta v ZDA dosegla vrhunec (1966-1970) in potem začela padati. Danes skušajo znanstveniki napovedati, kdaj bo svetovna proizvodnja nafte dosegla vrhunec. V zadnjih letih se je zelo zmanjšalo število novih nahajališč in proizvodnja se povečuje.

Sicer se z novimi metodami povečuje ekstrakcija, v nekaterih primerih se vračajo k že izčrpanim nahajališčem in z novimi tehnologijami, kot so ang. Fracking (Hidravlično drobljenje) in izčrpajo še zadnjo nafto in plin.

Nekonvencionalna nafta, kot os naftni peski v Kanadi in Venezueli, ter ang. Oil Shale lahko odmaknejo vrhunec nafte za nekaj let, vendar z veliko ceno za okolje. Najverjetneje bo ozračje prej postalo preveč onesnaženo, kot pa da bo zmanjkalo fosilnih goriv.


Nafta v kamninah

Nafta in okolje[uredi | uredi kodo]

Nafta onesnažuje tako pri zgorevanju, pri pridobivanju, pri rafiniranju in ob nesrečah, kot so izlivi v okolje.

Naftni madež v bližini Timorja

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ George E. Totten ASTM Timeline
  2. ^ "Chevron Crude Oil Marketing – North America Posted Pricing – California". Crudemarketing.chevron.com. May 1, 2007. Pridobljeno dne August 29, 2010. 
  3. ^ "Relativna velikost držav glede na naftne zaloge (karta)". 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Aktualne cene nafte, novice