Ogljikovodik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Struktura etena, najenostavnejšega alkena

Za pridobivanje ogljikovodikov so bistvenega pomena rafinerije nafte. Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene.

Ogljíkovodík (skovanka iz besed »ogljik« in »vodik«) je v organski kemiji organska spojina, ki večinoma sestoji iz ogljika in vodika. Arenske, alkanske, alkenske in alkinske spojine, ki so v celoti iz ogljika in vodika, imenujemo »čisti« ogljikovodiki, ogljikovodike z drugimi vezanimi skupinami pa »nečisti«.

Vsak ogljikovodik ima »skelet« iz ogljika, vodika in drugih vezanih skupin, reaktivne funkcionalne skupine pa nima. V naravi najdemo večino ogljikovodikov v surovi nafti, vir katere je z ogljikom in vodikom bogata organska snov. Oba elementa se lahko povezujeta v praktično neomejeno dolge verige.^[1][2]

[uredi] Razdelitev ogljikovodikov

Ogljikovodiki se najprej delijo na aciklične ogljikovodike (C atomi še vežejo v verigo) in ciklični ogljikovodiki (C atomi še vežejo v obroč. Nato se aciklični ogljikovodiki delijo na nasičene aciklične ogljikovodike oz. Alkane (enojna vez) in na nenasičene aciklične ogljikovodike, ki pa se nato delijo še na Alkene (poleg enojnih vezi imajo še dvojne vezi) in Alkine (poleg dvojnih imajo še trojne vezi). Aciklični ogljikovodiki pa se nato delijo na nasičene ciklične ogljikovodike oz. Cikloalkane, nenasičene ciklične ogljikovodike, ki se naprej delijo na Cikloalkene in Cikloalkine in še na aromatske ogljikovodike oz. Arene.

[uredi] Aromatski ogljikovodiki

Aromatski ogljikovodiki oz. Areni so v vrsta ogljikovodikov, ki nastane tako, da pri vsakem C-atomu ostane en elektron in tvori elektronski oblak.

[uredi] Reference

Ta članek s področja kemije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.