Butan (plin)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Butan
Sistematično ime butan
Druga imena n-butan
Identifikatorji
Številka CAS 106-97-8
Lastnosti
Molekulska formula C4H10
Videz brezbarven utekočinjen plin
Gostota 2,703 kg/m3 (pri 0°C)
Tališče

/ (/)

Vrelišče

15oC

Topnost (voda) v vodi netopno
Parni tlak > 1.87
Nevarnosti
R-stavki R12
S-stavki S 2 Hraniti izven dosega otrok,

S 9 Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu

S 16 Hraniti ločeno od virov vžiga

S 43 Za gašenje uporabiti: prah, peno ali vodno razpršilo, ne uporabiti vodnega curka.

R/S-stavki 1
Plamenišče 366 0C
Temperatura
samovžiga
ni podatka
Meje eksplozivnosti
meje ekspl. 1,5 - 8,5
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10. Je vnetljiv, brezbarven plin, ki ga je lahko utekočiniti, in se uporablja predvsem kot gorivo za plinske štedilnike, vžigalnike cigaret in plinske pečice.

n-butan
i-butan

Butan obstaja v dveh izomerih:

  • n-butan je popolnoma hidrogenirana veriga štirih atomov ogljika: CH3CH2CH2CH3. Njegovo vrelišče je pri −0,6 °C, tališče pa pri −138,3 °C.
  • i-butan, ali izobutan, ima formulo CH3CH(CH3)2, in sistematsko ime 2-metilpropan. Vrelišče ima pri −0,5 °C, tališče pa pri −159,6 °C.
Zaradi dandanašnjih skrbi zaradi zmanjševanja ozonske plasti, ki jo povzročajo freonski plini, se le-ti v zamrzovalnih sistemih vse bolj in bolj nadomeščajo z izobutanom, posebej v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih. Kadar ga uporabljamo kot zamrzovalno sredstvo, je izobutan znan pod kodo R600a.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Jeklenka z plinom butanom za kuhanje

Plin je lahko vnetljiv, utekočinjenega plina se ne sme uživati. Na svetlobi se razgradi na CO2 in vodo.

Stik s tekočino lahko povzroči poškodbe oči in ozebline. Vdihavanje lahko povzroči glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavico.

Je brezbarven utekočinjen plin z izrazitim vonjem. Plin ima vrelišče pri 15 0C, plamenišče pri 174 – 104 0C in vnetišče pri 366 0C.

Lahko povzroči eksplozivne mešanice pare in zraka ter lahko reagira z močnimi oksidanti.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Vdihavanje aerosola-spreja lahko povzroči draženje nosu in zgornjih dihalnih poti, kar lahko povzroči: glavobole, slabost, bruhanje, vrtoglavico, euforijo(ugodje), uspavanost, nezavest in zadušitev.

Dolgotrajno vdihavanje visokih koncentracij aerosola in hlapov, lahko povzroči narkozo in smrt

Glej tudi[uredi | uredi kodo]