Saturn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Članek govori o planetu. Za druge pomene glej Saturn (razločitev).
Saturn  Astronomski znak za Saturn
Planet Saturn
Saturn, kot ga je posnela sonda Cassini
Značilnosti tira[1][2]
Epoha J2000
Odsončje: 1.513.325.783 km
10,11595804 a. e.
Prisončje: 1.353.572,956 km
9,04807635 a. e.
Velika polos: 1.433.449.370 km
9,58201720 a. e.
Izsrednost: 0,055723219
Obhodna doba: 10.832,327 dni
29,657 296 l.
Sinodska perioda: 378,09 dni[3]
Povp. tirna hitrost: 9,69 km/s[3]
Srednja anomalija: 320,347750°
Naklon tira: 2,485240°
5,51° glede na Sončev ravnik
Dolžina dvižnega vozla: 113,642811°
Argument prisončja: 336,013862°
Sateliti: 60 potrjenih
(videnih do 63)
Fizikalne lastnosti
Ekvatorialni polmer: 60.268 ± 4 km[4][5]
9,4492 Zemljinega
Polarni polmer: 54.364 ± 10 km[4][5]
8,5521 Zemljinega
Površina: 4,27×1010 km²[6][5]
83,703 Zemljine
Prostornina: 8,2713×1014 km³[3][5]
763,59 Zemljine
Masa: 5,6846×1026 kg[3]
95,152 Zemljine
Srednja gostota: 0,687 g/cm³[3][5]
(manj kot voda)
Ekvatorialna površinska težnost: 8,96 m/s²[3][5]
0,914 g
ubežna hitrost: 35,5 km/s[3][5]
Siderska vrtilna doba: 0,439 – 0,449 dni[7]
(10 h 32 – 47 min)
Hitrost vrtenja na ekvatorju: 9,87 km/s[5]
35.500 km/h
Nagib vrtilne osi: 26,73°[3]
Rektascenzija severnega pola: 2 h 42 min 21 s
40,589°[4]
Deklinacija severnega pola: 83,537°[4]
Albedo: 0,342
0,47 (geom.)[3]
Površinska temp.:
   raven enega bara
   0,1 bar
min mean max
134 K[3]
84 K[3]
Navidezni sij: +1,2 do -0,24 [8]
Kotna velikost: 14,5" — 20,1" [3]
(brez obročev)
Pridevniki: Saturnov
Atmosfera
Sestava:
~96 % vodik (H2)
~3 % helij
~0,4 % metan
~0,01 % amonijak
~0,01 % vodikov devterid (HD)
0,0007 % etan
Led:
amonijak
voda
amonijev hidrosulfid(NH4SH)

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu Saturnu. Je plinski velikan, po velikosti drugi največji za Jupitrom. Poleg Jupitra, Urana in Neptuna spada v skupino jupitrovskih planetov. Že od nekdaj je najbolj znan po svojih značilnih obročih. Njegova luna Titan je druga največja luna v Osončju za Jupitrovo luno Ganimed. Titan je edina luna z gosto atmosfero.

Vsebina

[uredi] Fizikalne značilnosti

[uredi] Sestava planeta

Planet je sestavljen večinoma iz vodika (75 %) in helija (25 %).

[uredi] Planetovi obroči

Glavni članek: Saturnovi obroči.

Obroči so plast kamnin ki obdaja Saturn.

[uredi] Nastanek obročev

Nastanek obročev ni povsem jasen. Znanstveniki menijo, da so nastali ob razpadu ledene lune, ki se je približala planetu oziroma menijo, da vsebujejo obroči prvobitno snov, ki se zaradi bližine planeta ni mogla združiti v eno samo telo.

[uredi] Saturnovi naravni sateliti

Glavni članek: Saturnovi naravni sateliti.

Pan, Atlas, Prometej, Pandora, Epimetej, Jan, Mimas, Enkelad, Tetija, Telesto, Kalipso, Diona, Helena, Titan, Hiperion, Fojba , Japet in Rea.

[uredi] Opombe in reference

  1. ^ Yeomans, Donald K. (2006-07-13). HORIZONS System. NASA JPL. Pridobljeno dne 2007-08-08. — At the site, go to the "web interface" then select "Ephemeris Type: ELEMENTS", "Target Body: Saturn Barycenter" and "Center: Sun".
  2. ^ Orbital elements refer to the barycenter of the Saturn system, and are the instantaneous osculating values at the precise J2000 epoch. Barycenter quantities are given because, in contrast to the planetary centre, they do not experience appreciable changes on a day-to-day basis from to the motion of the moons.
  3. ^ a b c č d e f g h i j k Williams, Dr. David R. (7. september 2006). Saturn Fact Sheet (v angleščini). NASA. Pridobljeno dne 2007-07-31.
  4. ^ a b c č Seidelmann, P. Kenneth; Archinal, B. A.; A’hearn, M. F.; et.al. (2007). »Report of the IAU/IAGWorking Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006« (v angleščini). Celestial Mech. Dyn. Astr. 90: 155–180. DOI:10.1007/s10569-007-9072-y.
  5. ^ a b c č d e f g Refers to the level of 1 bar atmospheric pressure
  6. ^ NASA: Solar System Exploration: Planets: Saturn: Facts & Figures (v angleščini)
  7. ^ Than, Ker (6. september 2007). Length of Saturn's Day Revised. Space.com. Pridobljeno dne 2007-09-06.
  8. ^ Schmude, Richard W Jr (2001). Wideband photoelectric magnitude measurements of Saturn in 2000 (v angleščini). Georgia Journal of Science. Pridobljeno dne 2007-10-14.
Znak Commons
Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Saturn
p • p • u
Naravni sateliti Saturna
V splošnem našteti po naraščajoči oddaljenosti od Saturna. Začasna imena so zapisana ležeče.
Obročni pastirji (lunice) · Pan · Dafnis · Atlas · Prometej · S/2004 S 6? · S/2004 S 4? · S/2004 S 3? · Pandora
Sotirna satelita Epimetej · Jan
Notranji veliki
(in trojanci)

Mimas · Metona · Anta · Palena · Enkelad · Tetija (Telesto • Kalipso) · Diona (Helena • Polidevk)
Zunanji veliki Rea · Titan · Hiperion · Japet
Inuitska skupina Kiviuk · Ižirak · Paliak · Siarnak · Tarkek
Nordijska skupina

Fojba · Skadi · S/2007 S 2 · Skol · S/2004 S 13 · Greip · Hirokin · Mundilfari · Jarnsaksa · S/2006 S 1 · S/2004 S 17 · Narvi · Bergelmir · Agir · Sutungr · S/2004 S 12 · Bestla · Farbauti · Hati · S/2004 S 7 · Trimr · S/2007 S 3 · S/2006 S 3 · Surtur · Kari · Fenrir · Imir · Loge · Fornjot
Galska skupina Albioriks · Bebiona · Eriap · Tarvos
Saturnovi obroči · Cassini-Huygens · Temida · Hiron
 p • p • u Osončje
Sonce Merkur Venera Luna Zemlja Fobos in Deimos Mars Cerera Asteroidni pas Jupiter Jupitrovi naravni sateliti Saturn Saturnovi naravni sateliti Uran (planet) Uranovi naravni sateliti Neptunovi naravni sateliti Neptun Haron, Niks in Hidra Pluton Kuiperjev pas Disnomija Erida Razpršeni disk Oortov oblak
Sonce · Merkur · Venera · Zemlja · Mars · Cerera · Jupiter · Saturn · Uran · Neptun · Pluton · Erida
Planeti · Pritlikavi planeti · Lune: Zemljina · Marsove · Jupitrove · Saturnove · Uranove · Neptunove · Plutonove · Eridina
Mala telesa:   Meteoroidi · Asteroidi/Asteroidne lune (Asteroidni pas) · Kentavri · ČNT (Kuiperjev pas/Razpršeni disk) · Kometi (Oortov oblak)
Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi.



Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Saturn«