50000 Kvaoar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
50000 Kvaoar
Quaoar PRC2002-17e.jpg
Posnetek Kvaoarja, ki ga je naredil Vesoljski teleskop Hubble.
Odkritje[1] in oznaka
Odkritelj: Chad Trujillo,
Michael E. Brown
Datum odkritja: 4. junij, 2002
Druga imena[1] 2002 LM60 [2]
Kategorija pritlikavih planetov: telo Kuiperjevega pasu
Značilnosti tira[3]
Epoha 18. maj, 2008 (JD 2454600.5)
Odsončje: 6,716275 Tm (45,286 a.e.)
Prisončje: 6,270316 Tm (41,928 a.e.)
Velika polos: 6,493296 Tm (43,607 a.e.)
Izsrednost: 0,0384
Obhodna doba: 105181,6 d (287,97 let)
Povp. tirna hitrost: 4,52 km/s
Srednja anomalija: 284,861°
Naklon tira: 7,988°
Dolžina dvižnega vozla: 188,893°
Argument prisončja: 148,508°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 1.260 ± 190 km (neposredna meritev)[4]
844+207-190km (termična meritev)[5]
Masa: 1,0-2,6×1021 kg
Srednja gostota: 2,0? g/cm³
Ekvatorialna površinska težnost: 0,276-0,376 m/s²
Ekvatorialna ubežna hitrost: 0,523-0,712 km/s
Geometrični albedo: 0,088 0,088+0,021-0,012[4]
0,1986 0,1986+0,13-0,07[5]
Temperatura: ~43 K
Spektralni tip: (zmerno rdeč) B-V=0,94, V-R=0,65
Absolutni izsev: 2,6

50000 Kvaoar je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Zemlja Disnomija Erida Haron (134340) Pluton Makemake (136108) 2003 EL<sub>61</sub> (90377) Sedna (90482) Ork (50000) Kvaoar (20000) Varuna
Kvaoar v primerjavi z ostalimi čezneptunskimi telesi.

Odkrila sta ga 4. junija 2002 Chad Trujillo in Michael Brown na Tehnološkem institutu Kalifornije(Caltech), na slikah, ki so bile posnete na Observatoriju Palomar. Ob odkritju je bil Kvaoar v ozvezdju Kačenosca. Takrat je imel je navidezni sij 18,5. Lahko bi ga uvrstili med pritlikave planete Ime izvira iz jezika Tongva, ki ga govorijo domorodci v okolici Los Angelesa. Najprej je dobil začasno ime 2002 LM60. Mednarodna astronomska zveza s svojimi pravili določa, da dobijo čezneptunska telesa imena po božanstvih iz mitov o stvarjenju (človeštva, Zemlje, življenja, vesolja,...).

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kvaoar ima premer 1.260 ± 190 km[4] V času odkritja je bil največje odkrito telo po odkritju Plutona. Pozneje so ga po velikosti presegla še čezneptunska telesa Erida, Sedna, (136108) 2003 EL61 in Makemake. Izgleda, da je pozneje odkriti Ork večji kot Kvaoar. Njegova prostornina je večja kot prostornina vseh asteroidov skupaj. Premer ima desetino Zemljinega (tretjina Luninenga) oziroma polovico premera Plutona.
Kvaoar je bilo prvo čezneptunsko telo, ki so ga neposredno opazovali tudi z Vesoljskim teleskopom Hubble.
Kvaoar je mešanica kamnin in vodnega ledu. Njegov nizek albedo (ocenjen na 0,1) kaže, da je led izginil s površine, ki se sedaj kaže v rahko rdeči barvi V letu 2004 so našli znamenja, ki kažejo na prisotnost kristalnega ledu. To pomeni, da se je v zadnjih desetih milijonih let temperatura dvignila na najmanj -160° C [6]. Naravna temperature na tem področju je okoli -220°C. nekateri predvidevajo, da je dvig temperature posledica močnega curka majnih meteorjev, drugi pa predvidevajo, da je to posledica kriovulkanizma, ki je nastal zaradi radioaktivnega razpada v skorji Kvaoarjar[7]. Po letu 2006 so kristalni vodni led našli tudi na [[2003 EL61]], ki pa je prisoten v večjih količinah tako, da je albedo tega telesa 0,7[8]. Podrobnejše preizkave v letu 2007 v področju infrardečega spectra so pokazale, da je na površini prisoten tudi metan in etan [9]. Metan ima vrelišče pri 112 ° K in je tako tvori hlapljiv led na površini Kvaoarja (v nasprotju z vodnim ledom in etanom, ki ima vrelišče pri 185 ° K). Samo nekatera večja telesa (Pluton, Erida in Makemake) imajo na površini stalen led, ostala manjša telesa pa ga nimajo. Kvaoar je nekje na sredini[9].

Tirnici Kvaoarja in Plutona - ekliptični pogled.
Tirnica Kvaoarja (modro) in Plutona (rdeče)- pogled iz severnega nebesnega pola.

Tirnica[uredi | uredi kodo]

Kvaoar kroži okoli Sonca na razdalji okoli 6 milijard km. Za en obhod potrebuje 287 let. Njegova tirnica je zmerno nagnjena ( ~8°). Na njegovo tirnico ne vpliva Neptun kot ta vpliva na Pluton (resonanca 2 : 3). Na slikah na levi strani sta prikazana dva pogleda na tirnico Kvaoarja in Plutona. Na zgornji sliki levo je prikazan ekliptični pogled, kjer se vidi naklon tirnic Kvaoarja in Plutona. Na spodnji pa je prikazan pogled na tirnici Plutona in Kvaoarja iz smeri severnega nebesnega pola. Položaj obeh teles je narisan za leto 2006. Na polarnem pogledu se vidi, da ima tirnica Kvaoarja mnogo manjšo izsrednost kot pa tirnica Plutona. Zaradi tega je Pluton včasih bliže Soncu, včasih pa je od njega bolj oddaljen. Datumi, ki so navedeni na diagramih, pomenijo prehod telesa skozi afelij in perihekij. Sonce je v središču tirnic. V letu 2008 je Kvaoar na razdalji 13,9 a.e. od Plutona[10], kar je zelo malo.

Naravni sateliti[uredi | uredi kodo]

22. februarja 2007 so objavili, da ima Kvaoar tudi svojo luno. Tirnica še ni določena. Našli so jo približno 0,35 kotnih sekund od Kvaoarja[11], z razliko v magnitudi 5,6. Če se upošteva enak albedo kot pri Kvaoarju, potem bi bil premer lune okoli 100 km.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Discovery Circumstances: Numbered Minor Planets
  2. ^ Minor Planet Designations
  3. ^ Asteroid Data Services by Lowell Observatory
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Michael E. Brown and Chadwick A. Trujillo (2004). "Direct Measurement of the Size of the Large Kuiper Belt Object (50000) Quaoar". The Astronomical Journal 127 (7018): 2413–2417. doi:10.1086/382513.  Reprint on Brown's site (pdf)
  5. ^ 5,0 5,1 Stansberry J., Grundy W., Brown M, Cruikshank D., Spencer J., Trilling D., Margot J-L Physical Properties of Kuiper Belt and Centaur Objects: Constraints from Spitzer Space Telescope To Appear in: Kuiper Belt (M.A. Barucci et al., Eds.) U. Arizona Press, 2007 Preprint
  6. ^ Jewitt DC. and Luu J. (2004). "Crystalline water ice on the Kuiper belt object (50000) Quaoar". Nature 432 (7018): 731–3. doi:10.1038/nature03111.  PMID 15592406. Reprint on Jewitt's site (pdf)
  7. ^ Crystalline Ice on Kuiper Belt Object (50000) Quaoar - article about crystalline ice on Quaoar
  8. ^ C. A. Trujillo, Brown M.E., Barkume K., Shaller E., Rabinowitz D. The Surface of 2003 EL61 in the Near Infrared. The Astrophysical Journal, 655 (Feb. 2007), pp. 1172-1178 Preprint
  9. ^ 9,0 9,1 E.L. Schaller, M.E. Brown Detection of Methane on Kuiper Belt Object (50000) Quaoar. To appear in ApJ Letters (2007) Preprint on arXiv.
  10. ^ Razdalje Kvaoarja od Plutona
  11. ^ Distant EKO The Kuiper Belt Electronic newsletter, March 2007

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]