Oskulacijski tir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tirnica, ki bi v določenem trenutku imela obliko, kot jo določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po gravitacijskem zakonu).

Oblika tirnice in lega nebesnega telesa je natančno določena s šestimi Keplerjevimi elementi tira. Razni zunanji vplivi oziroma motnje lahko tirnico zelo hitro spreminjajo. V takšnem primeru bi samo zelo kompliciran sistem lastnih elementov tira dobro opisal tirnico. V vsakem trenutku je oskulacijska tirnica tangenta na dejansko tirnico. Če je oskulacijska tirnica elipsa, potem je v določenem trenutku (epohi) ta elipsa tangenta na realno tirnico. V naslednjem trenutku je zaradi zunanjih vplivov oslukacijska elipsa spremenjena, je pa še vedno tangencialna na realno tirnico. Tako lahko za gibanje telesa za vsak trenutek določimo oskulacijsko tirnico, oblika pa je odvisna od trenutka v katerem tirnico gledamo. Zaradi tega lahko imenujemo oskulacijsko tirnico tudi kot trenutno prilegajočo se tirnico (izraz oskulacija izhaja iz latinske besede oskulatio, kar pomeni poljubljanje). V splošnem pa je oskulacija stikanje dveh krivulj ali ploskev v več točkah.

Možne motnje, ki lahko povzročijo, da se oskulacijska tirnica spreminja:

Elementi oskulacijske tirnice[uredi | uredi kodo]

Elementi oskulacijske tirnice je skupina elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa na tirnici, na katero ne vplivajo motnje. Elementi oskulacijske tirnice opisujejo tirnico po kateri bi se gibalo telo, če bi v trenutku izginili vsi zunanji vplivi (razen težnostnega vpliva centralnega telesa). Tirnica po kateri telo nadaljuje gibanje je ena izmed stožnic. Tako lahko na realno tirnico (po kateri se giblje telo) v vsakem trenutku prilepimo stožnico, ki je tangenta na realno tirnico. S tem dobimo množico tangencialnih stožnic.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]