Etan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Etan
Ethane-staggered-CRC-MW-dimensions-2D.png
Ethane-A-3D-balls.png
Ethane-3D-vdW.png
IUPAC-ime Etan
Identifikatorji
Številka CAS 74-84-0
PubChem 6324
EINECS število 200-814-8
UN število 1035
RTECS število KH3800000
SMILES
InChI
ChemSpider 6084
Lastnosti
Molekulska formula C2H6
Molekulska masa 30.07 g/mol
Videz brezbarvni plin
Gostota 1.282 kg/m3(15 C plin, 1 atm)
546.49 kg/m3(tekoči, at b.p.,1 atm)
Tališče

-181.76 °C (89.34 K)

Vrelišče

-89 °C (184 K)

Topnost (voda) zelo nizka
Kislost (pKa) 50
Nevarnosti
Varnostni list ICSC 0266
EU klasifikacija lahko vnetljivo (F+)
EU Index 601-002-00-X
NFPA 704
NFPA 704.svg
4
1
0
 
R-stavki R12
S-stavki (S2), (S9), S16, (S33)
Plamenišče -135 °C
Temperatura
samovžiga
472 °C
Meje eksplozivnosti
3.0–12.5 %
Sorodne snovi
Sorodno alkani Metan
Propan
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za
material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa)

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.

Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.

Identifikacija snovi ali pripravka:[uredi | uredi kodo]

Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, z prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.

Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:[uredi | uredi kodo]

V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:

CH3COO → CH3• + CO2 + e
CH3• + •CH3 → C2H6

Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:

C2H5• + Cl2C2H5Cl + Cl•
Cl• + C2H6 → C2H5• + HCl

Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]