Temperatura samovžiga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je notranja energija snovi enaka aktivacijski energiji, ki je potrebna za njeno gorenje. Z naraščajočim tlakom in naraščajočim parcialnim tlakom kisika temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja.

Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom ASTM E659.[1].

Enačba samovžiga[uredi | uredi kodo]

Čas tsv, ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku P=dQ/dt, segreje na temperaturo samovžiga Tsv, je enak

t_{sv} = \left ( \frac{\pi}{4} \right ) \left (k \rho c \right )\left [ \frac{T_{sv}-T_o}{P} \right] [2]
k = toplotna prevodnost [W·m-1·K-1]
ρ = gostota [kg.m-3]
c = specifična toplota [J·kg-1·K-1]
To = začetna temperatura [K]
P = toplotni tok [W·m-2]

Temperature samovžiga nekaterih snovi[uredi | uredi kodo]

Podatki o temperaturi samovžiga so v literaturi zelo različni in lahko služijo samo za ocenitev stopnje tveganja. Na samovžig namreč vplivajo zelo različni činitelji, med katerim so najpomembnejši parcialni tlak kisika, nadmorska višina, vlažnost in čas, ki je potreben, da se snov vname.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), »Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij«, ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959
  2. ^ Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998.
  3. ^ "Diethyl Ether - Safety Properties". 
  4. ^ "Physical Constants for Investigators".  by Tony Cafe, Reproduced from »Firepoint« magazine - Journal of Australian Fire Investigators
  5. ^ "Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures".  odvisno od frakcije
  6. ^ "Butane - Safety Properties".  by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData
  7. ^ "Hydrogen - Safety Properties".  by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]