Brom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
selenbromkripton
Cl
Br
I  
 
 
Br-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število brom, Br, 35
Kemijska vrsta halogeni
Skupina, perioda, blok 17 (VIIA), 4, p
Gostota, trdota 3119 kg/m3 (300 K), NA
Izgled plin: rdeče-rjav
trden: kovinski lešč
Br,35.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 79,904 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 115 (94) pm
Kovalentni polmer 114 pm
van der Waalsov polmer 185 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d10 4s24p5
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 7
Oksidacijska stanja (oksid) ±1,5 (močna kislina)
Zgradba mreže ortorombno
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno pri STP, tekoč pri
sobni temperaturi (nemagneten)
Tališče 265,8 K (19 °F)
Vrelišče 332 K (138 °F)
Molarna prostornina 19,78 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 15,438 kJ/mol
Talilna toplota 5,286 kJ/mol
Parni tlak 5800 Pa pri 280,1 K
Hitrost zvoka 206 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,96 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 480 J/(kg · K)
Električna prevodnost ni podatka
Toplotna prevodnost 0,122 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 1139,9 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2103 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3470 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4560 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 5760 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 8550 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 9940 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 18600 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
79Br 50,69 % Br je stabilen s 44 nevtroni
81Br 49,31 % Br je stabilen s 46 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35. Ta halogenski element je pri sobni temperaturi rdeča hlapljiva tekočina, z reaktivnostjo med klorom in jodom. V tekoči obliki je škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo oči in grlo.

Odkrit je bil leta 1826, ko je Francoz Antoine Jerome Balard kristaliziral soli iz morske vode.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Brom je pri sobni temperaturi edini tekoči nekovinski element. Je težka, tanko tekoča, rdeče-rjava tekočina, ki pri standardnih pogojih zlahka izhlapi v rdečo paro (njena barva spominja na dušikov dioksid) z močnim zoprnim vonjem. Kot halogen je brom kemijsko podoben kloru, a je manj aktiven (pač pa je bolj aktiven od joda). Brom je slabše topen v vodi, dobro topen pa je v ogljikovem disulfidu, alifatskih alkoholih ... (tvori rdečo raztopino). Kemijsko se zlahka povezuje z mnogimi elementi in ima močan učinek beljenja.

Brom je zelo reaktiven in v prisotnosti vode močan oksidacijski agent. Energično reagira z amini, alkeni in fenoli, kot tudi z alifatskimi in aromatskimi ogljikovodiki, ketoni in kislinami (te se bromirajo z adicijo ali s substitucijo). Z mnogimi kovinami in elementi je anhidritni brom manj reaktiven kot moker; vendar suhi brom živahno reagira z aluminijem, titanom, živim srebrom, kot tudi z alkalijskimi zemeljskimi in alkalijskimi kovinami.

Nevarne lastnosti

Brom je zdravju škodljiv pri zaužitju. V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

Zelo strupen je za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajni učinki na vodno okolje.

V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar, medtem ko je v tekoči obliki škodljiv za človeška tkiva, njegovi hlapi pa dražijo kožo (povzroča globoke in boleče rane) in dihalne organe

Razjeda les, pluto, barvila in gumo ter raztaplja zlato.

Nahajanje in pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Brom se nahaja v obliki bromidov, najdemo pa ga tudi v morski vodi, ki je zelo bogata z bromidi (vsebuje ga kar 65g/t). Še več pa ga je v zaprtih morjih oziroma jezerih, zato je najpomembnejši vir broma Mrtvo morje.

Pridobiva se ga s kloriranjem (uvajanje klora v spojine) lužin, ki nastanejo pri kristalizaciji (nastajanje kristalov iz raztopine ali plina) NaCl iz morske vode. Industrijsko pa brom pridobivajo iz magnezijevega bromida s pomočjo klora.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

  • bromove spojine uporabljamo v kemijski, fotografskih farmacevtski industriji
  • organske bromove spojine se uporabljajo kot pomirjevalna sredstva
  • nekatere bromove spojine se uporabljajo za uničevanje škodljivcev in plevela
  • bromaaceton CH3-CO-CHZ-Br (brezbarvna hlapna tekočina) se uporabljajo kot solzilec, saj njegovi hlapi močno dražijo oči in kožo
  • brom se uporablja v osvinčenem bencinu kot dodatek, ta pretvori svinec pri zgorevanju goriva v motorju v hlapen bromed PdBr2, ki izhaja iz motorja skupaj z izpušnimi plini
  • za pridobivanje bromidov in organskih borovih spojin
  • kot izhodna snov za sintezo (spajanje atomov različnih elementov v spojino ali nastajanje spojin iz različnih molekul)
  • bromovica -3,5% vodne raztopine broma, ki se uporablja kot reagent in oksidant

Glej tudi[uredi | uredi kodo]