Rdeča

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rdeča
About these coordinatesAbout these coordinates
— Color coordinates —
Šestnajstiški trojček #FF0000
RGBB (r, g, b) (255, 0, 0)
HSV (h, s, v) (0°, 100%, 100%)
Source [Unsourced]
B: Normalized to [0–255] (byte)

Rdéča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe. Rdeča svetloba ima valovno dolžino 630-760 nm.

Rdeča je aditivna primarna barva, komplementarna modrozeleni. Včasih so jo imeli za subtraktivno primarno barvo, kar ponekod v poljudni literaturi še vedno zasledimo. Danes vemo, da so modrozelena, škrlatna in rumena bližje pravim subtraktivnim barvam, kot jih zazna oko, zato danes v barvnem tisku uporabljamo naštete tri.

Elektromagnetnemu valovanju s frekvencami, nižjimi od frekvenc rdeče svetlobe, pravimo infrardeče valovanje.

Rdeč filter se uporablja v črno-beli fotografiji, saj običajno poveča kontrast. V kombinaciji s polarizatorjem lahko denimo napravi, da je nebo videti povsem črno. Filmi, ki simulirajo efekte infrardečega filma (npr. Ilford SFX 200) to dosežejo tako, da je njihova občutljivost največja v rdečem območju spektra.

Oksigenirana kri je rdeča zaradi navzočnosti hemoglobina. Morska voda najbolj absorbira rdečo svetlobo, zato je veliko rib in morskih nevretenčarjev, ki so živo rdeče barve, v svojem naravnem habitatu pravzaprav videti črnih.

Uporaba in simbolika rdeče barve[uredi | uredi kodo]

Znak »Stop«, kot se uporablja v državah Evropske unije
  • Rdeča barva v splošnem simbolizira nevarnost, v prometu pa pomeni stop.
  • Rdeča barva ponazarja tudi komunizem.
  • V nogometu pomeni rdeči karton izključitev.
  • Polja na ruleti so črna ali rdeča.


Odtenki rdeče[uredi | uredi kodo]

Različni odtenki rdečega peščenjaka v Antelope Canyon, Arizona

Literatura[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Spletne barve črna srebrna siva bela rdeča rdečerjava škrlatna fuksija zelena svetlozelena olivna rumena oranžna modra temnomodra turkizna sinjemodra