Božič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Božič
Božič
Božične jaslice
Uradno ime Praznik rojstva Našega Gospoda Jezusa Kristusa
Druga imena Božična noč
Božično jutro
Sveti večer
Božični praznik
Praznujejo ga kristjani
mnogi nekristjani[1]
Vrsta kristjani, kultura
Pomen po izročilu praznik Jezusovega rojstva
Začetek 1. adventna nedelja
Konec Jezusov krst
Datum 24. december (alternatively January 6, 7 or 19)[2][3]
Praznovanja maše, polnočnica, molitve, kajenje
Obeležitve dajanje darov, cerkveni obredi, druženje v družini in po drugih skupnostih, simbolično krašenje
Sorodni prazniki Sveti večer, Nedolžni otroci (Tepežnica), Sveta družina, Novo leto, Oznanjenje, Advent, Sveti trije kralji, Jezusov krst

Bôžič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. V večini pravoslavnih Cerkva praznik praznujejo zaradi uporabe julijanskega koledarja s 6. na 7. januar. Pod istim imenom Božič praznujejo južno-slovanski rodnoverci zimski sončni obrat.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Okrašeno božično drevo.

Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo, je širom sveta že dolgo čas praznovanja.

Stari Evropejci[uredi | uredi kodo]

Več stoletij pred Jezusovim rojstvom, so nekdanji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Premnogi ljudje so se razveselili zimskega solsticija, ker so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce [4].

Valvasorjeva upodobitev kolednikov v Ljubljani (1689)

Ob zimskem sončnem obratu so Praslovani praznovali rojstvo Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju. Pri južnih Slovanih nosi ime božič, kar prihaja iz "mali bog". Drugo ime, poznano za to praznovanje je koleda, ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz osnove krog - letni cikel. V predkrščanskem času je bil namreč čas razumljem ciklično in ne linearno, kakor danes. Iz besede koledo izhaja tudi kolednica, za ljudske pesmi,ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki je še danes poznana. Tretje ime poznano vsem Slovanom je kračun, ki po prvi teoriji pomensko pomeni "kratki". V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil med drugim v priimkih. Druga teorija izvora imena kračun pravi, da pomeni "prihod", kar ustreza latinskemu "adventus"[5]. Drugo ime, ki je poznano Slovanom je ščodry večer[6] (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) v pomenu radodarni ali velikodušni večer.

V Skandinaviji so severnjaki (Skandinavci) slavili Yule oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali vse dotlej, dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje v drugih predelih Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bil tudi čas, ko je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih.

V Nemčiji so ljudje v času praznika sredi zime častili poganskega boga Odina. Ljudje so se tega boga nadvse bali, saj so verjeli, da je ponoči na svojih "preletih" opazoval ljudi in se potem odločal, koga bo nagradil in koga kaznoval. Zaradi njegove nočne prisotnosti so mnogi raje ostajali v varnem zavetju svojih hiš.[7]

Tradicionalne šege[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji in na Hrvaškem je poznana šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Šega je bila živa dokler so v hišah obstajala odprta ognjišča. Čok je bil neke vrste hišni bog, saj so mu darovali vino, hrano in so iz njega tudi prerokovali[8][9]

Spomin na uporabo debla pri praznovanju zimskega sončnega obrata se ohranja danes v nekaterih državah, v pripravi posebne božične sladice v obliki drevesnega debla: Bûche de Noël (tipična francoska sladica v obliki drevesnega debla)

Tako, kot kupalski kresovi, so bili še v 20. stoletju živi tudi tradicionalni zimski kresovi ob božiču. Šega izvira iz praznovanja zimskega sončnega obrata, ki je bilo naravna meja v tradicionalnem načinu življenja. Kresovi na naravne meje, božič, kupalo (kresni večer), Jurjevo itd. so prežitek iz predkrščanske dobe. Podobne obrede so opravljali tudi v drugih krajih Evrope; v Litvi še danes imenujejo božič kalėdos, ki dobesedno pomeni “noč debla”, [10] in ki zelo spominja na slovenski izraz “koledovanje”. Koledovanje je še danes poznano na podeželju. Vesela družba s petjem in plesom obiskuje domove, na kar jim domačini dajo darove. Pesmi, ki se pojejo v zimskem času od božiča in Novega leta do konca zime imenujemo kolednice.[11]. Ponekod so bili koledniki tudi našemljeni.

Oj kole – kole – koledo
Leto lepo mlado!
Da bi nam pomnožilo
Našo ovčjo stado!
Oj kole – kole – koledo![12]

Vsebina krščanskega božiča[uredi | uredi kodo]

Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo (Lukov evangelij) pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice.

Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvira iz 19. stoletja in ima le malo skupnega s krščanstvom.

Datum krščanskega božiča[uredi | uredi kodo]

  • Datum rojstva Jezusa Kristusa ni znan. Praznovanje jezusovega rojstva so postavili na prejšnji staroverski praznik rojstva novega sonca - zimskega sončnega obrata.[13]
  • Nekateri menijo, da je datum izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca.
  • Drugi menijo, da je papež Julij I. določil božič kot praznik Jezusovega rojstva na dan 25. decembra.[14]

Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev praznujejo božič 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.

Vsebina rodnovernega božiča[uredi | uredi kodo]

Slovanski rodnoverci praznujejo v času božiča zimski sončni obrat, ki ga imenujejo z različnimi tradicionalnimi imeni, koleda, kračun, zimski kres, Svarožič ali pri južnih Slovanih, božič. Pri rodnovernih praznovanjih gre skozi sodobno interpretacijo za nadaljevanje predkrščanske tradicije. Pavel Medvešček je na podlagi ljudskega izročila ugotovil, da so se na Banjški planoti, v Posočju in Slovenski Istri staroverski obredi opravljali še vse do prve svetovne vojne; bili so strogo tajni, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani.

Vsebina ameriškega božiča[uredi | uredi kodo]

V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike.

Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila. (Božiček v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole)[navedi vir]. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.[navedi vir]

Nekateri Evropejci niso navdušeni nad ameriškim potrošniško usmerjenim božičem in si prizadevajo vrniti božiču evropsko podobo. V nemško govorečih deželah so v ta namen ustanovili gibanje "Weihnachtsmannfreie Zone" - gibanje za območje brez Božička. Zvečer imajo večerjo, grejo spat, zjutraj pa dobijo darila.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Medvešček, P.: Podobnik, R.: Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih. - Taura, 2006
  • Ovsec, D. J.: Slovanska mitologija in verovanje. - Domus, 1991
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes, Gebr. Carl&Nicolaus Benziger, Einsiedeln-NewYork-Cincinati-St.Louis 1883, 2. izdaja.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, Prevedel v madžarščino A. Karl. Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • I. Diós: A szentek élete, Szent István Társulat, Budapest 1984.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Christmas as a Multi-faith Festival—BBC News. Retrieved September 30, 2008.
  2. ^ Several traditions of Eastern Christianity that use the Julian calendar also celebrate on December 24. according to that calendar, which is now January 7 on the Gregorian calendar. Armenian Churches observed the nativity on January 6 even before the Gregorian calendar originated. Most Armenian Christians use the Gregorian calendar, still celebrating Christmas Day on January 6. Some Armenian churches use the Julian calendar, thus celebrating Christmas Day on January 19 on the Gregorian calendar, with January 18 being Christmas Eve.
  3. ^ Ramzy, John. "The Glorious Feast of Nativity: 7 January? 29 Kiahk? 25 December?". Coptic Orthodox Church Network. Pridobljeno dne January 17, 2011. 
  4. ^ Sol invictus – nepremagljivo sonce – rimski poganski praznik
  5. ^ Slavjanskie drevnosti - krachun. <Международные отношения», Moskva, 1995
  6. ^ poljsko "szczodry wieczór"
  7. ^ "Christmas". History.com. Pridobljeno dne 2011-10-31. 
  8. ^ Medvešček P.: Osvatina - poganski ogenj. - Etnolog 2, št. 1, 1992
  9. ^ Dokumentarni film: Osvatina-poganski ogenj: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/osvatina-poganski-ogenj-dokumentarna-oddaja-v/ava2.79281867
  10. ^ Heinberg, Richard, I riti del solstizio[Celebrate the Solstice], Edizioni, Mediterranee, Roma, 2001, p. 100
  11. ^ Slovenske narodne pesmi. Zv. 3, [Pesmi za posebne prilike. Pesmi pobožne] / iz tiskanih in pisanih virov zbral in vredil Karel Štrekelj. V Ljubljani : Slovenska matica, 1904-1907
  12. ^ http://staroverci.si/pl/component/k2/item/240-zimski-kres,-bo%C5%BEi%C4%8D-svaro%C5%BEi%C4%8D,-nedelja,-21-12-2014.html
  13. ^ Niko Kuret: Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime. - Družina, 1989
  14. ^ "Christmas". History Channel. Pridobljeno dne 2011-10-30. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave in viri[uredi | uredi kodo]

Tradicionalni božič (v slovenščini):

Krščanski in ameriški božič (v angleščini):

Območje brez Božička (v nemščini):