Škrlat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Škrlat
— Barvne koordinate —
Šestnajstiški trojček #66023C
RGBb (r, g, b) (102, 2, 60)
HSV (h, s, v) (277°, 67%, 44%)
Vir Internet
b: Normalizirano na [0–255] (bajt)
Haustellum brandaris, polž škrlatnik
Kemična struktura glavne sestavine škrlata, 6,6′-dibromoindigo

Škrlat ali purpur je snov, ki so jo Feničani uporabljali za barvanje tkanin. Pridobivali so jo iz morskega polža škrlatnika (Haustellum brandaris), ki iz žlez izloča rumenkasto sluz, ta na svetlobi prehaja v purpur. Te polže so nabirali na obalah vzhodnega Sredozemlja.[1] S to snovjo so tkanine barvali v več odtenkov, odvisno od časa namakanja tkanine v njej. Odtenki tkanin so tako obsegali širok spekter, od rumene, modre, vijolične ali rdeče barve. Postopek barvanja je bil drag, zato so tovrstne dragocene tkanine lahko kupovali le najpremožnejši kupci. V Bizantinskem cesarstvu so tako škrlatno obarvana oblačila nosili le visoki vladni uradniki.[2]

Za pridobivanje barvila so potrebovali veliko število polžev, kar je tudi eden od razlogov za visoko ceno snovi in posledično obarvanih tkanin. Barvanje je kasneje olajšala uporaba rastlinskih barvil, ki so jih pomorščaki prinesli s Kanarskih otokov ter Madeire.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ziderman, I.I. (1986). »Purple dye made from shellfish in antiquity«. Review of Progress in Coloration 16: 46-52.
  2. ^ Jacoby, David. (1997). "Silk in Western Byzantium before the Fourth Crusade". V: Trade, Commodities, and Shipping in the Medieval Mediterranean, str. 455f in opombe 17-19.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]