Nogomet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Napadalec v rdečem dresu strelja na gol
Finale ženskega nogometnega pokala UEFA 2005

Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu z izjemo Severne Amerike. Zato mu pravijo tudi »najbolj priljubljena postranska stvar na svetu«[navedi vir]

Znanih je več zvrsti nogometa. Ta članek obravnava najbolj priljubljenega, ki ga igrajo tudi pri nas in mu v angleško govorečih deželah z izjemo Britanskega otočja pravijo soccer. V Severni Ameriki je priljubljen ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski nogomet, nobeden izmed njiju ni posebno podoben našemu.

Igralna površina[uredi | uredi kodo]

Nogometno igrišče z označenimi dolžinami

Igra poteka na nogometnem igrišču. To je s travo prekrita in z belimi črtami označena štirikotna površina. Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina med 100 in 110 metri širina pa med 64 in 75 metri. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji škatla višine 8 čevljev (2,44 m) in širine 24 čevljev (7,32 m), ki je z vseh strani z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so označene še črta, ki po dolžini deli igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s polmerom 10 jardov (9,144 m). Pred vsakimi vrati sta ravno tako belo obrobljena dva piškota. Manjši označuje mesto, od koder se izvede knockout. Daljša stranica je od golove črte oddaljena 6 jardov (5,46 m), za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od golove črte oziroma vratnic oddaljene 18 jardov (16,5 m). Znotraj kazenskega prostora je označena tudi točka, s katere se izvaja kazen - penal ali enajstmetrovko. Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 10 jardov (9,5 m), ki pade izven kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer se med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja samo tisti, ki jo izvaja in tisti, ki jo prejema. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena z polkrogi pravil, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 1 jard (91 cm), od koder se izvaja udarec iz kota. Premer nogometne žoge je lahko največ od okoli 30 do 40 cm.

Sodniki[uredi | uredi kodo]

Slovenski sodnik Matej Jug kaže rumeni karton

Tekme so dolgo sodili po trije sodniki, pred nekaj leti so uvedli še četrtega. Dolgo so bili skoraj brez izjeme oblečeni v oblačila črne barve (od tod pogovorni izraz »možje v črnem«), pred leti pa so se začeli oblačiti tudi v barvna oblačila

Igralci[uredi | uredi kodo]

Moštvo sestavlja 11 igralcev. Eden izmed njih je vratar, njegova oprema se mora razlikovati od opreme soigralcev. Ostali igralci se delijo na obrambne igralce, igralce sredine in napadalce. Ta delitev je neuradna in se nanaša na »usmeritev« posameznih igralcev, za samo igro pa je popolnoma nepomembna, saj npr. ob prekinitvah, ko se pričakuje podajo v kazenski prostor, večkrat priskočijo napadalcem na pomoč tudi obrambni igralci, ki so praviloma višji od hitrih napadalcev. Poleg tega se lahko igralcem med igro spremeni njihova vloga, če to zahteva sprememba taktike. Taktično postavitev opišemo s tremi številkami, katerih vsota je 10. Postavitev 3 - 5 - 2 tako pomeni, da so po trenerjevi zamisli trije igralci v obrambni vrsti, pet jih povezuje igro na sredini igrišča, dva pa sta napadalca.

Pravila[uredi | uredi kodo]

Cilj igre
Nogometna žoga

Cilj ekipe je, da doseže več zadetkov (golov, iz angl. besede goal) od nasprotnika. Če obe moštvi dosežeta enako število zadetkov, je rezultat neodločen. Igra se lahko konča, če pa tekmovalni sistem zahteva, da eno moštvo kljub vsemu zmaga, se odigrata dva podaljška, ki trajata vsak po največ 15 minut. V podalških lahko velja pravilo zlatega, srebrnega gola in bronastega gola. Zlati gol pomeni, da če igralec doseže gol v podaljšku njegova ekipa zmaga v tistem trenutku. Zadnje čase pa se uveljavljata pravilo srebrnega in bronastega gola. Srebrni gol pomeni, če neki igralec v podalšku zadane gol, rezultat pa do konca tistega podaljška ni izenačen zmaga ekipa, ki je zabila več golov, bronasti gol pa pomeni, da tekma klub temu tekma ni končana do izteka obeh podaljškov. Če tudi po podaljških ni zmagovalca, ga odloči izvajanje najstrožjih kazni. Najprej strelja 5 igralcev iz vsake ekipe nato pa po en igralec dokler ena ekipa ne zmaga.

Trajanje igre

Redni del igre je razdeljen na dva polčasa, vsak je dolg 45 minut. To je le okvirna vrednost, ker ni uradnega merjenja časa, tako da je odločitev o koncu polčasa odvisna od glavnega sodnika. Proti koncu polčasa mu četrti sodnik pokaže, koliko časa se je izgubilo s prekinitvami in glavni sodnik praviloma za toliko podaljša polčas.

Kazni

Glavni sodnik lahko kaznuje igralca z[[|]] Če v isti tekmi prejme isti igralec drugi rumeni karton, mu sodnik pokaže najprej rumenega in nato še rdeč karton, igralec mora zapustiti igro in na naslednji tekmi ne sme igrati. Vsak karton ostane v evidenci tudi po igri, ko igralec v več igrah zbere tri ali štiri rumene kartone (odvisno od tekmovalnega sistema), na naslednji tekmi ne sme igrati. Če igralec prejme rdeči karton, mora takoj zapustiti igrišče in ne sme odigrati vsaj naslednje tekme. Število tekem, na katerih ne sme igrati, določi tekmovalna komisija, ki se sestane po tekmi. S kartoni se kaznujejo grobi prekrški (npr. če igralec podre nasprotnika in se pri tem ne dotakne najprej žoge), namerno zavlačevanje ob prekinitvah, ugovarjanje sodniškim odločitvam in podobne nešportne poteze. Tudi če sodnik kakšne nešportne poteze ni kaznoval s kartonom, lahko tekmovalna komisija po tekmi pregleda posnetek in igralcu določi kazen v številu tekem, ki jih ne sme odigrati. Trenerja in vse ostale funkcionarje lahko odstrani s klopi, kartona pa jim ne sme pokazati.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Priljubljenost nogometa po svetu

Krovna organizacija je FIFA, Mednarodna zveza nogometnih združenj (francosko Fédération Internationale de Football Association), posamezna celinska tekmovanja so pod okriljem celinskih organizacij (konfederacij), v katere so včlanjene nogometne zveze držav s te celine:

  • Evropa: UEFA (angl. Union European Football Association)
  • Južna Amerika: CSF, tudi Conmebol (šp. Confederación Sudamericana de Fútbol)
  • Severna in Srednja Amerika: CONCACAF (angl. Confederation of North, Central American and Caribbean Association Footbal)
  • Afrika: CAF (fr. Confédération Africaine de Football)
  • Azija: AFC (angl. Asian Footbal Confederation)
  • Oceanija: OFC (angl. Oceania Football Confederation)

10 najdražjih prestopov v nogometni zgodovini[uredi | uredi kodo]

  1. Gareth Bale (Tottenham Hotspur-Real Madrid) 100 mio. EUR
  2. Cristiano Ronaldo (Manchester United-Real Madrid) 94 mio. EUR
  3. Zinedine Zidane (Juventus-Real Madrid) 72 mio. EUR
  4. Zlatan Ibrahimović (Inter Milano-FC Barcelona) 69 mio. EUR
  5. Kaká (A. C. Milan-Real Madrid) 65 mio. EUR
  6. Edinson Cavani (S.S.C. Napoli-Paris Saint-Germain FC) 64 mio. EUR
  7. Luis Figo (FC Barcelona-Real Madrid) 62 mio. EUR
  8. Falcao (Atletico Madrid-A. S. Monaco) 60 mio. EUR
  9. Fernando Torres (Liverpool FC-Chelsea FC) 59 mio. EUR
  10. Neymar (Santos-FC Barcelona) 57 mio. EUR

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]