Tek na smučeh
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo. Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico. |
Tek na smučeh je vrsta hitre hoje, oziroma teka na smučeh, ki se v glavnem goji v nižinskih ali nižjih alpskih predelih. Glede na konfiguracijo terena je tek na smučeh po ravnini, v klanec in s klanca razlicen. Tek na smučeh ni le tekmovalen šport, ampak v obliki turnega smučanja in izletov ena najbolj zdravih sportno-rekreativnih dejavnosti.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Praoblika smuči, ki naj bi onemogočala pogrezanje v visok sneg, je stara kakih 1200 let. Dokaze o smučeh imamo že od okoli leta 2500 pred nasim štetjem. Na otoku Rödöy na Norveškem so v votlini odkrili risbe smučarjev lovcev, ki so zasledovali živali na nekakšnih lesenih smučeh. Znana najdišča sta se Hoting(Švedska) in risbe smučarjev v votlini blizu Zalavruga ob Belem morju. Po risbah sodec so smucali na asimetricnih smuceh, po daljsi so drseli, s krajso pa so se odrivali. V skandinavski mitologiji so smuci veckrat omenjene, smucarji lovci pa so znacilni tudi za Azijo. V srednjem veku je smucanje sodilo k viteskim sposobnostim. Zgodovinsko dokazani prvi smucarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejsi svedski kralj Vasa pretekel s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem na smuceh kakih 90km v ostrem tempu. V spomin na ta dogodek prirejajo na Svedskem vsako leto tek od Salena do Moore(Vassaloppet), ki se ga udelezi vec tisoc tekacev. Prvo tekmovanje v danasnjem pomenu besede, pa so priredili v Christianiji(danes Oslo), leta 1769. V zacetku 19.stoletja se je pod norveskim vplivom ze zacenjala razvijati tehnika smucarskega teka. Leta 1870 so v Oslu ustanovili prvi smucarski klub na svetu. Posebne zasluge za popularizacijo in sirjenje smucarskega teka ima norveski raziskovalec Fridtjof Nansen, ki je leta 1888 s petimi spremljevalci v 42 dneh presmucal preko 600km po neraziskanih sneznih prostranstvih Grönlanda.
[uredi] Smučarski tek na OI
Od prvih zimskih olimpijskih iger (1924-Chamonix-Francija) je smucarski tek tudi v olimpijskem programu, sprva le za moske, od leta 1952 pa tudi za zenske. Tehniki teka sta dve, in sicer klasicna (podobna hoji, le da se drsi po smuceh) in prosta (po smuceh se drsi v "skarjastem" koraku). Osnovne tekmovalne discipline za članice in člane, po nedavnih spremembah pravilnika in tekmovalnega sistema so naslednje.
[uredi] ženske
- tek na 10 km(posamezno),
- dvojno zasledovanje na 15 km (7,5 klasicno+7,5 prosto)s skupinskim startom,
- maraton na 30 km posamezni ali skupinski start,
- šprint štafete (dve tekmovalki, teceta izmenicno, vsaka trikrat),
- šprint(do 1500m;tečejo se kvalifikacije, nato najboljših 30 izločilni teki)
- štafeta (stirikrat po 5 km, prvi dve tekmovalki tečeta v klasični tehniki, drugi dve v prosti)
[uredi] moški
- tek na 15 km,
- dvojno zasledovanje na 30 km(15km+15km),
- maraton na 50 km,
- sprint stafete,
- sprint in
- stafeta( stirikrat 10km)
V sezoni 2006/07 so tudi prvic poskusno uvedli novoletno turnejo v smucarskem teku, t.i. Tour de ski. Gre za vec zaporednih tekem v vseh posameznih disciplinah, razen maratonu, v dneh okoli novega leta. Tudi tu se, podobno kot pri skakalni turneji točke, seštevajo časi, pred zadnjo tekmo v nizu Toura pa vodilni tekmovalec po času štarta prvi, za njim pa se vsi ostali, glede na zaostanek, ki so si ga nabrali na predhodnih tekmah. Zmagovalec Toura je tisti, ki prvi prečka cilnjo črto na zadnji tekmi. Točke za svetovni pokal pa se štejejo samo v primeru, da se je tekmovalec na Touru uvrstil med prvih trideset.
Vir: Vinko Poklukar, Diplomsko delo, 1985(str.:9,10)
