Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju. So najvišje in najbolj gosto poseljeno gorovje Evrope.
Alpe zavzemajo površino približno 200.000 km², na njihovem območju pa prebiva okoli 20 milijonov ljudi. Število prebivalcev se spreminja skozi letni čas, saj je za Alpe značilna sezonska in turistična poselitev v višjih predelih. Tu se nahajajo večje bolj ravne površine, ki služijo kot poletni pašniki in nemalokrat kot zimska smučišča. Gorovje leži na poti med osrednjo ter južno Evropo, zaradi česar ima zgodovinski pomen zlasti kot tranzitna pot. Alpe so gospodarsko pomembne kot stičišče turizma, kmetijstva, gozdarstva, pridobivanja električne energije na hidroelektrarnah ter izkopavanja soli in železove rude.
Vsebina |
Geografija[uredi]
Poddelitev[uredi]
Alpe se v grobem delijo na vzhodne Alpe in zahodne Alpe. Razmejitev poteka preko Bodenskega in Komskega jezera po rekah Ren, Liro in Mera. Zahodne Alpe so višje, vendar je njihova osrednja gorska veriga krajša in zavita - nahajajo se v Italiji, Franciji in Švici. Vzhodne Alpe se nahajajo na območju Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Liechtensteina in Slovenije. Najvišji vrh zahodnih Alp je 4808 m visoki Mont Blanc, najvišja gora vzhodnih Alpah pa je Piz Bernina (4049 mnm).
Vzhodne Alpe se navadno delijo glede na litološke značilnosti (zgradba kamnin) od osrednjih delov Alp proti njihovim južnim oz. severnim verigam:
- severne apneniške Alpe (od Wienerwalda do Bregenzerwalda), višina gora do 3000 mnm)
- osrednje vzhodne Alpe (Avstrija, Švica); vrhovi do 4050 mnm
- južne apneniške Alpe (od Lombardije do Slovenije; najvzhodnejše je Pohorje)
Zahodne Alpe so navadno razvrščene po skupinah glede na geografska dejstva:
- Ligurske Alpe
- Obmorske Alpe
- Kotijske Alpe
- Delfinske Alpe
- Grajske Alpe
- Alpe Chablais
- Peninske Alpe
- Bernske Alpe
- Lepontinske Alpe
- Glarnske Alpe
- Appenzellske Alpe
Vzporedno z glavno gorsko verigo potekajo številne nižje, predalpske gorske verige.
Geološka delitev Alp ne razlikuje med vzhodnimi in zahodnimi. Obstaja več sistemov delitev. (Geografsko Jura ne pripada Alpam, geološko pa.)
Najvišji vrhovi Alp - štiritisočaki[uredi]
| ime | višina | skupina |
|---|---|---|
| Mont Blanc | 4810 m | Grajske Alpe |
| Monte Rosa | 4634 m | Peninske Alpe |
| Dom | 4545 m | Peninske Alpe |
| Weisshorn | 4505 m | Peninske Alpe |
| Matterhorn | 4478 m | Peninske Alpe |
| Grand Combin | 4314 m | Peninske Alpe |
| Finsteraarhorn | 4273 m | Bernske Alpe |
| Aletschhorn | 4192 m | Bernske Alpe |
| Barre des Écrins | 4102 m | Delfinske Alpe |
| Gran Paradiso | 4061 m | Grajske Alpe |
| Piz Bernina | 4049 m | Berninski masiv |
| Weissmies | 4023 m | Peninske Alpe |
Prvi se je na vse glavne alpske štiritisočake povzpel Karl Blodig (okrog leta 1900).
Glej tudi[uredi]
Zunanje povezave[uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Alpe |
 |
Poglejte si besedo alpe v Wikislovarju, prostem slovarju. |
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
