Deskanje na snegu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Deskanje na snegu je šport, ki poteka na podlagi prekriti z snegom. Drsenje po snegu se izvaja na opremljeni deski z vezmi, katerega smer upravljamo z pokrčenimi koleni. Ta oblika športa se je prvič pojavila leta 1960, ko je ameriški navdušenec nad snegom, Sherwin Popper, dobil idejo o združitvi dveh smučk skupaj. Prvo uradno tekmovanje se je odvijalo v kraju Leadville, Colorado, kjer je tudi bila ustanovljena Internacionalna Deskarska Asociacija (ISA), katera je leta 1991 postala Internacionalna Deskarska Federacija (ISF). Leta 1995 je bilo snežno deskanje razglašeno za olimpijski šport. Tekmovalci so lahko moški kot tudi ženske.[1]

Profil snežnega deskarja[uredi | uredi kodo]

Treningi deskarja se pričnejo že poleti na ledenikih, za pridobivanje moči in konstantno izboljševanje sloga. Vaje, ki jih na treningih izvajajo deskarji, so zelo podobni tistim, ki se jih držijo smučarji. To so vaje za izgradnjo mišic, vaje za raztegovanje, vaje za ravnotežje, ki potekajo na trampolinu in na deski v zaprtem prostoru ter primerna športna prehrana, ki ji sledi dieta.

Tekmovanja in pravila le-teh[uredi | uredi kodo]

Obstajajo štirje tipi tekmovanj: freestyle, alpine, freeride in boardercross.[2] Freestyle tekmovanje poteka znotraj t.i. halfpipes, kjer deskarji izvajajo akrobacije v zraku. Alpine tekmovanje je zelo podobno smučarskih dogodkom, ki vključujejo slalom, veliki slalom in paralelno bordanje. Vsi dogodki so merjeni z časom, kar od deskarjev zahteva izjemno psihično in fizično pripravljenost. Freeride tekmovanje poteka izven urejenih prog, testirajo se znanja prilagajanja deskarja na nepoznan teren. Boardercross tekmovanje se izvaja po skupinah z 6 deskarji, ki morajo premagati nastavljene ovire ter zapletene zavoje.[3]

Pravila[uredi | uredi kodo]

Vsak dogodek je sestavljen iz dveh ponovitvenih nizov. Vsak tekmovalec dobi razpored proge, da se lahko nanjo pripravi. Če tekmovalec pade, ni avtomatsko diskvalificiran, sodniki pogledajo ali se je dotaknil vratc. V nasprotnem primeru je diskvalificiran. Tekmovalna proga je sestavljena simetrično, tako da imajo vsi paralelno tekmujoči udeleženci enake možnosti za zmago. Razdalja med postavljenimi vratci, ki se jih deskar mora dotakniti, je dovolj velika, za izvedbo dolgega zavoja, ki omogoča ohranjanje hitrosti in dobrega časa.

Oprema[uredi | uredi kodo]

Deske so se naglo začele razvijati in izboljševati okrog leta 1985. Snežno deskanje se je izboljševalo zaradi tehnoloških novosti v smučanju, predvsem v izboru rabe materialov.

Deske[uredi | uredi kodo]

  • Freestyle prostoslogna deska - uporablja se za gladko skakanje in pristajanje. Ima enako dol sprednji in zadnji del, kateri omogoča pristajanje v dve različni smeri.
  • Alpine deska - prvenstveno je narejena za doseganje velikih hitrosti in maksimalne stabilnosti. Uporablja se za tekmovalne namene.

Čevlji[uredi | uredi kodo]

  • Fleksibilen čevelj, upočasnjuje prenos gibanja telesa na desko, namenjen za prostoslogno deskanje.
    Snowboarding.jpg
  • Trd čevelj, idealen za natančnost, prenos gibanja telesa na desko je takojšen, namenjen za alpine deskanje.

Zaščitna oprema[uredi | uredi kodo]

  • Čelada
  • Smučarska očala
  • Rokavice
  • Zaščitna jakna
  • Zaščitne hlače
  • Ščitnik za hrbtenico

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Snowboard (Winter Olympic Sport) by Joseph Gustaitis (Aug 2009)
  2. ^ The Art of Snowboarding by Jim Smith (Aug 29, 2006)
  3. ^ The Illustrated Guide To Snowboarding by Kevin Ryan (Jun 11, 1998)