Atletika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Atletika (iz grške besede athlos - tekmovanje) je skupek športov, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met ali skok.
Moški in ženske ne tekmujejo med seboj. Razlike v dolžini tekaških prog po navadi ni, so pa nižje ovire, pravtako so lažje krogle, diski, kladiva, kopja.
Vsebina |
[uredi] Atletske discipline
Obstajajo tudi razdalje, ki spodaj niso vpisane, vendar niso prav pogoste.
[uredi] Teki
- šprint: razdalje do vključno 400 m. Najpogostejše so tek na 60 m (večinoma v dvorani), 100 m, 200 m, in 400 m
- tek na srednje proge: razdalje med 800 m in 3000 m. Najpogostejše so 800 m, 1500 m, 3000 m; sem spada tudi tek čez zapreke (navadno 2000 m in 3000 m), tekači morajo preskočiti štiri suhe in eno vodno zapreko v vsakem krogu
- tek na dolge proge: teki, daljši od 5000 m, po navadi 5000 m in 10.000 m
- tek čez ovire: 110 m preko visokih ovir (100 m za ženske), 400 m preko nizkih ovir
- štafeta: 4 x 100 m, 4 x 400 m, zelo redko tudi 4 x 200 m, 4 x 800 m, balkanska štafeta (400 m + 300 m + 200 m + 100 m), švedska štafeta (800 m + 400 m + 200 m + 100 m) ...
- cestni tek: poteka na cestah, vendar je pogost zaključek na stadionu; najpogostejša sta polmaraton (21 km) in maraton (42 km)
- hitra hoja: poteka na cestah, najpogostejše razdalje so 10 km, 20 km ali 50 km
[uredi] Meti
[uredi] Skoki
[uredi] Sestavljene discipline
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Atletika |
 |
Wikislovar vsebuje članek o temi: Atletika |
