Met kladiva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metalec kladiva Eberhard Scott

Sodobni ali olimpijski met kladiva je atletska metalna disciplina, kjer je cilj čimdlje vreči težko kovinsko kroglo, pritrjeno na žico in ročaj. Ime "met kladiva" izhaja iz starejših tekmovanj, kjer so dejansko metali pravo kladivo.

Kot pri ostalih metalskih disciplinah, zmaga tisti, ki orodje vrže najdlje. Moško kladivo tehta 7,257 kg in je dolgo 121,5 cm, žensko pa tehta 4 kg in je dolgo 119,5 cm. Tekmovalci najdaljšo dolžino meta dosežejo z vrtenjem kladiva nad glavo, s čimer dosežejo kroženje. Potem dodajo moč in hitrost tako, da se enkrat do štirikrat zavrtijo v krogu. Na tekmovanjih se večina tekmovalcev zavrti tri- ali štirikrat. Krogla se premika po krožni poti, z vsakim obratom vse hitreje. Visoka točka krogle kaže proti sektorju, medtem ko nizka proti koncu kroga. Ob izmetu je krogla pri sprednjem delu kroga. Najpomembnejša dejavnika za dolg met sta kot izmeta in hitrost krogle.

Moški met kladiva je na olimpijskih igrah vse od leta 1900, IAAF (Mednaroda atletska zveza) pa je začela ženske dosežke potrjevati po letu 1995. Ženski met kladiva je bil na olimpijskih igrah prvič na sporedu na Poletnih olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju, leto pred tem pa je bil prvič na svetovnem prvenstvu.

Trenutni svetovni rekord pri moškem metu kladiva je v rokah Jurija Sedikha, ki je kladivo vrgel 86,74 m, in sicer na Evropskem prventvu v Stuttgartu (Zahodna Nemčija) leta 1986.

Trenutni svetovni rekord pri ženskem metu kladiva je v rokah Anite Włodarczyk, ki je kladivo vrgla 77,96 m, in sicer na Svetovnem prvenstvu v Berlinu (Nemčija) 22. avgusta 2009.

Statistika[uredi | uredi kodo]

Dobitniki medalj na olimpijskih igrah[uredi | uredi kodo]

Moški[uredi | uredi kodo]

Leto Zlata medalja Srebrna medalja Bronasta medalja
1900 John Flanagan (ZDA) Truxton Hare (ZDA) Josiah McCracken (ZDA)
1904 John Flanagan (ZDA) John DeWitt (ZDA) Ralph Rose (ZDA)
1908 John Flanagan (ZDA) Matthew McGrath (ZDA) Cornelius Walsh (ZDA)
1912 Matthew McGrath (ZDA) Duncan Gillis (KAN) Clarence Childs (ZDA)
1920 Patrick Ryan (ZDA) Carl Johan Lind (ŠVE) Basil Bennett (ZDA)
1924 Frederic Tootell (ZDA) Matthew McGrath (ZDA) Malcolm Nokes (VB)
1928 Patrick O’Callaghan (IRS) Ossian Skiöld (ŠVE) Edmund Black (ZDA)
1932 Patrick O’Callaghan (IRS) Ville Pörhölä (FIN) Peter Zaremba (ZDA)
1936 Karl Hein (NEM) Erwin Blask (NEM) Fred Warngård (ŠVE)
1948 Imre Németh (MAD) Ivan Gubijan (JUG) Bob Bennett (ZDA)
1952 József Csermák (MAD) Karl Storch (NEM) Imre Németh (MAD)
1956 Harold Connolly (ZDA) Michail Kriwonosow (ZSSR) Anatolij Samozwetow (ZSSR)
1960 Wassili Rudenkow (ZSSR) Gyula Zsivóczky (MAD) Tadeusz Rut (POL)
1964 Romuald Klim (ZSSR) Gyula Zsivóczky (MAD) Uwe Beyer (NEM)
1968 Gyula Zsivóczky (MAD) Romuald Klim (ZSSR) Lázár Lovász (MAD)
1972 Anatolij Bondarčuk (ZSSR) Jochen Sachse (NDR) Vasilij Chmelewski (ZSSR)
1976 Jurij Sedikh (ZSSR) Aleksej Spiridonow (ZSSR) Anatolij Bondarčuk (ZSSR)
1980 Jurij Sedikh (ZSSR) Sergej Litvinov (ZSSR) Jüri Tamm (ZSSR)
1984 Juha Tiainen (FIN) Karl-Hans Riehm (NEM) Klaus Ploghaus (NEM)
1988 Sergej Litvinov (ZSSR) Jurij Sedikh (ZSSR) Jüri Tamm (ZSSR)
1992 Andrej Abduwalijew (ZDR) Ihar Astapkowitsch (ZDR) Igor Nikulin (ZDR)
1996 Balázs Kiss (MAD) Lance Deal (ZDA) Aleksej Krikun (UKR)
2000 Szymon Ziółkowski (POL) Nicola Vizzoni (ITA) Ihar Astapkovič (BLR)
2004 Kōji Murofuši (JPN) Ivan Tihon (BLR) Esref Apak (TUR)
2008 Primož Kozmus (SLO) Wadsim Devjatovski (BLR) Ivan Tihon (BLR)
2012 Krisztian Pars (MAD) Primož Kozmus (SLO) Koji Murofushi (JAP)

Ženske[uredi | uredi kodo]

Leto Zlata medalja Srebrna medalja Bronasta medalja
2000 Kamila Skolimowska (POL) Olga Kusenkowa (RUS) Kirsten Münchow (NEM)
2004 Olga Kusenkowa (RUS) Yipsi Moreno (KUB) Yunaika Crawford (KUB)
2008 Aksana Mjankowa (BLR) Yipsi Moreno (KUB) Zhang Wenxiu (KIT)
2012 Tatyana Lysenko (RUS) Anita Wlodarczyk (POL) Betty Heidler (NEM)

Dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih[uredi | uredi kodo]

Moški[uredi | uredi kodo]

Leto Zlata medalja Srebrna medalja Bronasta medalja
1983 Sergej Litvinov (ZSSR) Jurij Sedikh (ZSSR) Zdzislaw Kwasny (POL)
1987 Sergej Litvinov(ZSSR) Jüri Tamm (ZSSR) Ralf Haber (NDR)
1991 Jurij Sedikh (ZSSR) Ihar Astapkovič (ZSSR) Heinz Weis (NEM)
1993 Andrej Abduwalijew (TAD) Ihar Astapkovič (BLR) Tibor Gécsek (MAD)
1995 Andrej Abduwalijew (TAD) Ihar Astapkovič (BLR) Tibor Gécsek (MAD)
1997 Heinz Weis (NEM) Andrej Skwaruk (UKR) Wassili Sidorenko (RUS)
1999 Karsten Kobs (NEM) Zsolt Németh (MAD) Wladislaw Piskunow (UKR)
2001 Szymon Ziółkowski (POL) Kōji Murofuši (JPN) Ilja Konowalow (RUS)
2003 Ivan Tihon (BLR) Adrián Annus (MAD) Kōji Murofuši (JPN)
2005 Ivan Tihon (BLR) Wadsim Devjatovski (BLR) Szymon Ziółkowski (POL)
2007 Ivan Tihon (BLR) Primož Kozmus (SLO) Libor Charfreitag (SVK)
2009 Primož Kozmus (SLO) Szymon Ziółkowski (POL) Aleksej Zagornij (RUS)
2011 Koji Murofushi (JAP) Krisztián Pars (MAD) Primož Kozmus (SLO)

Ženske[uredi | uredi kodo]

Leto Zlata medalja Srebrna medalja Bronasta medalja
1999 Mihaela Melinte (ROM) Olga Kusenkowa (RUS) Lisa Misipeka (ASA)
2001 Yipsi Moreno (KUB) Olga Kusenkowa (RUS) Bronwyn Eagles (AUS)
2003 Yipsi Moreno (KUB) Olga Kusenkowa (RUS) Manuela Montebrun (FRA)
2005 Olga Kusenkowa (RUS) Yipsi Moreno (KUB) Tatjana Lisenko (RUS)
2007 Betty Heidler (NEM) Yipsi Moreno (KUB) Zhang Wenxiu (KIT)
2009 Anita Włodarczyk (POL) Betty Heidler (NEM) Martina Danišová-Hrašnová (SVK)
2011 Tatyana Lysenko (RUS) Betty Heidler (NEM) Zhang Wenxiu (KIT)

Razvoj svetovnega rekorda[uredi | uredi kodo]

Moški[uredi | uredi kodo]

Dolžina (m) Ime Država Datum Kraj
57,77 Patrick Ryan ZDA 17. 08. 1913 New York
59,00 Erwin Blask NEM 27. 08. 1938 Stockholm
59,02 Imre Németh MAD 14. 07. 1948 Tata
59,57 Imre Németh MAD 04. 09. 1949 Katovice
59,88 Imre Németh MAD 19. 05. 1950 Budimpešta
60,34 József Csermák MAD 24. 07. 1952 Helsinki
61,25 Sverre Strandli NOR 14. 09. 1952 Oslo
62,36 Sverre Strandli NOR 05. 09. 1953 Oslo
63,34 Michail Kriwonosow ZSSR 29. 08. 1954 Bern
64,05 Stanislav Njenašev ZSSR 12. 12. 1954 Baku
64,33 Michail Kriwonosow ZSSR 04. 08. 1955 Varšava
64,52 Michail Kriwonosow ZSSR 19. 09. 1955 Beograd
65,85 Michail Kriwonosow ZSSR 25. 04. 1956 Naltschik
66,38 Michail Kriwonosow ZSSR 08. 07. 1956 Minsk
67,32 Michail Kriwonosow ZSSR 22. 10. 1956 Taškent
68,54 Harold Connolly ZDA 02. 11. 1956 Los Angeles
68,68 Harold Connolly ZDA 20. 06. 1958 Bakersfield
70,33 Harold Connolly ZDA 12. 08. 1960 Walnut
70,67 Harold Connolly ZDA 21. 07. 1962 Stanford
71,06 Harold Connolly ZDA 29. 05. 1965 Ceres
71,26 Harold Connolly ZDA 20. 06. 1965 Walnut
73,74 Gyula Zsivótzky MAD 04. 09. 1965 Debrecen
73,76 Gyula Zsivótzky MAD 14. 09. 1968 Budimpešta
74,52 Romuald Klim ZSSR 15. 06. 1969 Budimpešta
74,68 Anatolij Bondarčuk ZSSR 20. 09. 1969 Atene
75,48 Anatolij Bondarčuk ZSSR 13. 10. 1969 Rowno
76,40 Walter Schmidt ZRN 04. 09. 1971 Lahr
76,60 Reinhard Theimer NDR 04. 07. 1974 Leipzig
76,66 Aleksej Spiridonow ZSSR 11. 09. 1974 München
76,70 Karl-Hans Riehm ZRN 19. 05. 1975 Rehlingen
77,56 Karl-Hans Riehm ZRN 19. 05. 1975 Rehlingen
78,50 Karl-Hans Riehm ZRN 19. 05. 1975 Rehlingen
79,30 Walter Schmidt ZRN 14. 08. 1975 Frankfurt na Majni
80,14 Boris Saitschuk ZSSR 09. 07. 1978 Moskva
80,32 Karl-Hans Riehm NEM 06. 08. 1978 Heidenheim
80,38 Jurij Sedikh ZSSR 16. 05. 1980 Leselidse
80,46 Jüri Tamm ZSSR 16. 05. 1980 Leselidse
80,64 Jurij Sedikh ZSSR 16. 05. 1980 Leselidse
81,66 Sergej Litvinov ZSSR 24. 05. 1980 Soči
81,80 Jurij Sedikh ZSSR 31. 07. 1980 Moskva
83,98 Sergej Litvinov ZSSR 04.06.1982 Moskva
84,14 Sergej Litvinov ZSSR 21. 06. 1983 Moskva
86,34 Jurij Sedikh ZSSR 03. 07. 1984 Cork
86,66 Jurij Sedikh ZSSR 22. 06. 1986 Talin
86,74 Jurij Sedikh ZSSR 30. 08. 1986 Stuttgart

Ženske[uredi | uredi kodo]

Dolžina (m) Ime Država Datum Kraj
66,84 Olga Kusenkowa RUS 23. 02. 1994 Adler
66,86 Mihaela Melinte ROM 04. 03. 1995 Bukarešta
67,00 Olga Kusenkowa RUS 25. 04. 1995 Moskva
68,14 Olga Kusenkowa RUS 05. 06. 1995 Moskva
68,16 Olga Kusenkowa RUS 18. 06. 1995 Moskva
69,42 Olga Kusenkowa RUS 17. 02. 1996 Sydney
69,58 Mihaela Melinte ROM 08. 03. 1997 Bukarešta
71,22 Olga Kusenkowa RUS 22. 06. 1997 Smolensk
73,10 Olga Kusenkowa RUS 22. 06. 1997 München
73,14 Mihaela Melinte ROM 16. 07. 1998 Poiana Braşov
77,06 Tatjana Lisenko RUS 15. 07. 2005 Moskva
77,26 Gulfija Chanafejewa RUS 12. 06. 2006 Tula
77,41 Tatjana Lisenko RUS 24. 06. 2006 Schukowski
77,80 Tatjana Lisenko RUS 15. 08. 2006 Talin
77,96 Anita Włodarczyk POL 22. 08. 2009 Berlin

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)