Sydney

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sydney
Novi Južni Wales
Sydney
Sydney se nahaja v Avstralija
Sydney
Sydney
Koordinati33°51′54″S 151°12′34″E / 33.86500°S 151.20944°E / -33.86500; 151.20944Koordinati: 33°51′54″S 151°12′34″E / 33.86500°S 151.20944°E / -33.86500; 151.20944
Prebivalstvo4.921.000 (2015)[1] (1.)
 • Gostota400 preb./km2  (2015)[2]
Ustanovitev26. januar 1788
Površina12.367,7 km2(GCCSA)[3]
Časovni pasoviAEST (UTC+10)
 • Poletje (DST)AEDT (UTC+11)
Lega
LGArazlično (38)
OkrajCumberland
State electorate(s)različno (49)
Federal Division(s)različno (24)
Povp. max temp[4] Povp. min temp[4] Letna kol. padavin[4]
21,7 °C 13,8 °C 1.213 mm
OpombeKoordinati:[5]

Sydney [sídni] je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije. Ustanovljeno je bilo leta 1788. Število prebivalcev širšega velemestnega območja po oceni leta 2019 presega pet milijonov[6] ali več kot dve tretjini vseh prebivalcev Novega Južnega Walesa,[7] s čimer je Sydney tudi največje mesto v vsej Oceaniji.

Pristaniški most in operna hiša

Mesto je pomembna turistična točka. Številni ga štejejo med najlepša in življenju najprijaznejša svetovna mesta, kljub temu, da so stroški prebivanja v njem med najvišjimi na svetu.[8] Ima zanimivo pristanišče, lepo obalo, toplo in prijetno podnebje in svetovljansko kulturo. Svojo pomembnost je mesto še dodatno utrdilo leta 2000, ko so v njem potekale poletne olimpijske igre.

V okolici današnjega mesta so se že pred prihodom Evropejcev naseljevali avstralski domorodci, Aboridžini. Nedaleč severno od mesta je leta 1770 pristal kapitan James Cook, odkritelj Avstralije. Ta kraj, zaliv Botany, je dandanes eno predmestij Sydneyja. Zgodovina mesta se začne leta 1788, ko je Arthur Phillip po nalogu britanske vlade ustanovil kazensko kolonijo za angleške in irske kaznjence.

Največja znamenitost mesta je verjetno Sydneyjska opera (Sydney Opera House), ena najslavnejših zgradb 20. stoletja, ki je kot taka vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.[9] Odprta je bila leta 1973 in stoji v sydneyskem pristanišču, čez katerega teče tudi znameniti Sydneyjski pristaniški most (Sydney Harbour Bridge). Znana je tudi plaža Bondi.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitski posnetek urbanega območja Sydneyja

Kompaktno in razmeroma majhno poslovno središče mesta zaseda skalnat polotok v sydneyskem pristanišču ob vzhodni obali Avstralije, obdaja ga preostanek mestnega jedra, skoncentriranega ob pristanišču, ki se razprostira na površini približno 25 km².[10] Preostanek širšega mestnega območja se razteza na ogromnem ozemlju med Modrim gorovjem na zahodu, jezerom Macquarie na severu in zalivom Botany Bay na jugu. Večina tega ima zaradi nizke cene zemljišč predmestni značaj in le tretjina ima status urbanega območja. Mesto obkrožajo tudi številni naravni parki.[11] Geološko je ozemlje kotanja, ki se je v geološki preteklosti oblikovala zaradi raztezanja skorje, ki se je nato spustila in v začetku triasa napolnila z rečnimi sedimenti. Zaradi tega v podlagi prevladuje peščenjak. Le ob obali in na severu so nekoliko dvignjene planote, v katere so reke urezale doline, ki jih je ob obali nato poplavilo morje.[12]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Sydney ima vlažno subtropsko podnebje (Cfa) po Köppnovi podnebni klasifikaciji. Ima topla, včasih vroča poletja in hladne zime z dokaj enakomerno porazdelitvijo padavin skozi vse leto.[13] Temperature zraka nad 35 ºC niso redek pojav pozno pomlad in poleti.[14]

Najvišje zgradbe v Sydneyju[uredi | uredi kodo]

  1. Sydney Tower – 309 m
  2. Citigroup Centre – 243 m
  3. Chifley Tower – 240 m
  4. MLC Centre – 228 m
  5. Governor Phillip Tower – 227 m

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »3218.0 – Regional Population Growth, Australia, 2014–15: ESTIMATED RESIDENT POPULATION, States and Territories – Greater Capital City Statistical Areas (GCCSAs)«. Australian Bureau of Statistics. 30. marec 2016. Pridobljeno 31. marca 2016. ERP at 30 June 2015.
  2. »3218.0 – Regional Population Growth, Australia, 2014–15: New South Wales: Population Density«. Australian Bureau of Statistics. 30. marec 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016. Pridobljeno 31. marca 2016.
  3. »Greater Sydney: Basic Community Profile«. 2011 Census Community Profiles. Australian Bureau of Statistics. 28. marec 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (xls) dne 7. novembra 2022. Pridobljeno 9. aprila 2014.
  4. 4,0 4,1 4,2 »Sydney (Observatory Hill)«. Climate statistics for Australian locations. Bureau of Meteorology. Pridobljeno 18. septembra 2015.
  5. »Sydney«. Geographical Names Register (GNR) of NSW. Geographical Names Board of New South Wales. Pridobljeno 28. februarja 2015.
  6. »3218.0 – Regional Population Growth, Australia, 2018–19«. Australian Bureau of Statistics. 25. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2019. Pridobljeno 25. aprila 2020.
  7. »3218.0 – Regional Population Growth, Australia, 2016–17: Main Features«. Australian Bureau of Statistics. Australian Bureau of Statistics. 24. april 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018. Ocena stalnih prebivalcev 30. junija 2017.
  8. Levy, Megan (5. marec 2014). »Sydney, Melbourne more expensive than New York, says Living Index«. The Sydney Morning Herald. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  9. »Sydney Opera House«. World Heritage List. UNESCO. Pridobljeno 25. septembra 2020.
  10. »Sydney inner city: region data summary«. Australian Bureau of Statistics. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
  11. »Sydney«. Britannica Online. Pridobljeno 26. septembra 2020.
  12. »Sydney Basin - landform«. Vlada Novega Južnega Walesa. Pridobljeno 26. septembra 2020.
  13. »Climate and the Sydney 2000 Olympic Games«. Australian Government. Australian Bureau of Statistics. 24. september 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2008. Pridobljeno 21. decembra 2008.
  14. »Special Climate Statement 43 – extreme heat in January 2013« (PDF). Bureau of Meteorology. 1. februar 2013. Pridobljeno 2. februarja 2013.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]