Obala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Razčlenjena obala na skrajni zahodni točki Evrope, rtu Roca na Portugalskem

Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim. Za človeka so obale pomembne, ker predstavljajo izhodišče za gospodarsko izkoriščanje vodnih teles. Skozi vso zgodovino civilizacije je poselitev skoncentrirana ob obalnih območjih morij in oceanov, tu se še danes nahajajo najgosteje poseljena velemestna območja. Ta trend se v zadnjih desetletjih še povečuje.[1]

Z ekološkega stališča je obala ekoton, ozko in dolgo območje, kjer se kombinirajo vplivi vodnega in kopenskega ekosistema, zaradi česar jo poseljuje specifična združba organizmov.

Delitev[uredi | uredi kodo]

Glede na vodno telo[uredi | uredi kodo]

Glede na obliko[uredi | uredi kodo]

  • strma (nastala kot posledica morske abrazije)
  • položna (nastala kot posledica kipečih valov)
  • razčlenjena (otoki in globoki zalivi)
  • nerazčlenjena (relativno ravna)

Glede na smer[uredi | uredi kodo]

  • konkordantna
  • diskordantna
  • podolžna
  • prečna

Glede na tektoniko[uredi | uredi kodo]

  • dvigajoča
  • ugrezajoča/toneča

Tipi obal[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Goudarzi, Sara (18.7.2006). "Flocking to the Coast: World's Population Migrating into Danger". Live Science. Pridobljeno dne 18.10.2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]