Severno morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Severno morje

Severno morje [séverno mórje] je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu. Njegov stranski odcep je ožina Skagerrak med Dansko, Norveško in Švedsko, ki se prek ožin Kattegat, Øresund, Mali Belt in Veliki Belt povezuje z Baltskim morjem. Na jugu se Severno morje z ostalim delom Atlantika povezuje prek Dovrskih vrat in Rokavskega preliva, na severu pa prek Norveškega morja.

Glavne reke, ki se izlivajo v Severno morje, so Elba (pri Cuxhavnu), Vezera (pri Bremerhavnu), Ems pri Emdenu, Ren in Maas pri Rotterdamu, Šelda pri Flushingu, Temza in Humber (pri Hullu). Ena najbolj prometnih svetovnih umetnih vodnih poti, Kielski prekop, povezuje Severno morje z Baltskim.

Pod morskim dnom so velike količine nafte in zemeljskega plina.

Obala Severnega morja pri Lønstrupu na Danskem

Njegovo sedanje ime verjetno izhaja iz frizijskega pogleda nanj, saj ta nizozemska provinca leži prav na jugu morja. Danci morje imenujejo tudi Vesterhavet (poleg Nordsøen). Beseda pomeni Zahodni ocean, kar je logično, saj leži zahodno od Danske.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Severno morje na Rimskih zemljevidih leta 395

V antičnih časih so morje imenovali Oceanum (oziroma Mare) Germanicum, kar pomeni Ocean (oziroma Morje) Germanov. To ime se je v angleščini in drugih jezikih skupaj z imenom Severno morje uporabljalo do zgodnjega 18. stoletja, do konca naslednjega pa je bil ta izraz tudi v Nemčiji redko uporabljan celo med učenjaki.

V času Starih Rimljanov in pred njimi, je Severno morje pomenilo pot med Evropo in Veliko Britanijo. Rimljani so morje prečkali. Med drugim je morje prečkal tudi Julij Cezar, ko je napadel Britanijo. Začela se je trgovina med Rimskimi pristanišči v Franciji in med Britanijo. Pozneje so morja prečkala germanska plemena, v času preseljevanja ljudstev. To so bili Juti, Angli in Sasi (leto 449). Leta 793 se je začela tako imenovana doba vikingov. Z Viljemom Osvajalecem je Severno morje izgubilo vlogo invazijske poti. Pomembnejše vloge so dobila druga morja. V času Hanse je morje ponovno pridobilo na pomenu. V nizozemski zlati dobi je morje služilo kot začetna točka pred velikimi potovanji.

Morje je odigralo pomembno vlogo v prvi in drugi svetovni vojni, kot meja med Veliko Britanijo in Nemčijo.

Morje je leta 1953 poplavilo in zahtevalo prek 2000 nizozemskih in britanskih žrtev.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]