Elba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Elba 42°46′50″N, 10°19′00″E

Portoferraio, glavno mesto otoka

Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Elba-satelitska slika

Elba je od toskanskega obalnega mesta Grosseto (42° 44′ N 10° 22′ E) oddaljena 20 km. S površino 223 km² je tretji največji otok v Italiji. Elba je gorat otok, njegov najvišji vrh Monte Campanne doseže 1019 mnm, z zelo razčlenjeno obalo, številnimi zalivi in prijetnim podnebjem.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku živi okoli 32.000 prebivalcev. (31.572 popis leta 2009)

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg turizma se prebivalci otoka ukvarjajo še z ribolovom, vinogradništvom - (sloveče vino Aleatico), pridelavo oljčnega olja in sadja. Na otoku so tudi najdišča železove, svinčeve in žveplove rude, ki pa so večinoma izčrpana, otok slovi tudi po svojih mineralih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Za Rimljani so se otoka v 7. stoletju polastili Langobardi. V srednjem veku od leta 926 do 1399 je otok pripadal pomorski republiki Pisi. Kasneje so bili lastniki otoka še Firence, Španija od 1596 do 1709, Neapelj, Francija od 1802 do 1814, Velika vojvodina Toskana, od 1860 dalje pa spada pod Italijo. Od 3. maja 1814 do 26. februarja 1815 je bila Elba po sklepu dunajskega kongresa Napoleonova kneževina.[1]

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Otok je razdeljen na osem komun:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mala splošna enciklopedija, DZS, Ljubljana, 1973

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]