Sredozemsko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sestavljen satelitski posnetek sredozemskega morja (NASA)

Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskega mediterraneus, iz medium, »sredina« + terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Sredozemsko morje je na zahodu z Gibraltarsko ožino povezano z Atlantskim oceanom, na severovzhod pa prek Dardanel z Marmarskim morjem (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek Bosporja naprej v Črno morje. Sueški prekop na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem.

Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona km². Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od rta Matapan na Peloponezu, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je plimovanje v Sredozemlju na splošno majhno. Slanost Sredozemskega morja je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarsko ožino gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.

Podmorski prag med tunizijsko obalo in Sicilijo deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med špansko in maroško obalo, malo pred Gibraltarsko ožino. Zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode skozi Gibraltarsko ožino, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku.

Sredozemsko morje je skupaj z delom Indijskega oceana del nekdanjega morja Tetis, ki je zaradi tektonskega narivanja afriške plošče na evrazijsko pred 30 milijoni let, v dobi oligocena, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost ognjenikov Etna, Vezuv in Stromboli (vsi v Italiji) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarska ožina zaprla in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so terciarne plasti sadre in soli globoko na morskem dnu.

Otoki[uredi | uredi kodo]

Večji otoki v Sredozemskem morju so:

Polotoki[uredi | uredi kodo]

  • Peleponez-Grčija
  • Istrski-Hrvaška
  • Apeninski-Italija
  • Pirenejski-Španija, Andora, Francija

Države ob Sredozemskem morju[uredi | uredi kodo]

V Evropi, od zahoda proti vzhodu: Španija, Francija, Monako, Italija, Malta, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Albanija in Grčija.

V Aziji, od severa proti jugu: Turčija, Ciper, Sirija, Libanon, Izrael in Palestina.

V Afriki, od vzhoda proti zahodu: Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko.

Morja v Sredozemskem morju[uredi | uredi kodo]

Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja:

Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja:

Dogovorjene meje med temi morji so:

  • med Balearskim in Ligurskim morjem: St. Tropez (Francija) - Calvi (Korzika)
  • med Balearskim in Tirenskim morjem: Isola dei Cavoli (Sardinija) - Bizerta (Tunizija)
  • med Ligurskim in Tirenskim morjem: Capo Corso (Korzika) - Piombino (Italija)
  • med Tirenskim in Afriškim morjem: Bizerta (Tunizija) - Trapani (Italija)
  • med Jadranskim in Jonskim morjem: Otranto (Italija) - Valona (Albanija)
  • med Jonskim in Afriškim morjem: Capo Passero (Sicilija) - Darnah (Libija)
  • med Jonskim in Egejskim morjem: Kitera (Grčija) - Kissamos (Kreta, Grčija)
  • med Jonskim in Vzhodnim morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah (Libija)
  • med Egejskim in Vzhodnim morjem: vzhodna Kreta - Karpathos (Grčija) - Rodos (Grčija) - Marmaris (Turčija)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]