Sredozemsko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA)

Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija. Slovenski izraz »sredozemski« je neposreden prevod latinskega mediterraneus, iz medium, »sredina« in terra, »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je Sredozemlje ali Mediteran.

Geografija in geologija[uredi | uredi kodo]

Sredozemsko morje je na zahodu z [Gibraltarskim prelivom povezano z Atlantskim oceanom, na severovzhod pa prek Dardanel z Marmarskim morjem (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek Bosporskega preliva naprej v Črno morje. Sueški prekop na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z Rdečim morjem.

Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona km². Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od rta Matapan na Peloponezu, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je plimovanje v Sredozemlju na splošno majhno. Slanost je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690 km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830 km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo.

Podmorski prag med tunizijsko obalo in Sicilijo (Sicilski preliv) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med špansko in maroško obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je Nil, ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so Ebro, Rona, Arno, Tibera, Pad, Adiža, Piava, Tilment, Soča, Neretva, Drim, Bojana/Bunë, Škumbin, Vjosa, Vardar, Marica, itd.

Sredozemsko morje je skupaj z delom Indijskega oceana del nekdanjega oceana Tetida, ki je zaradi tektonskega narivanja Afriške plošče na Evrazijsko pred 30 milijoni let, v dobi oligocena, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost ognjenikov Etna, Vezuv in Stromboli (vsi v Italiji) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so terciarne plasti sadre in soli globoko na morskem dnu.

Klimatske razmere[uredi | uredi kodo]

Temperatura morja[uredi | uredi kodo]

Marseille z L'Estaqua
Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C)
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Ø/leto
Marseille[1] 13 13 13 14 16 18 21 22 21 18 16 14 16.6
Benetke[2] 11 10 11 13 18 22 25 26 23 20 16 14 17.4
Barcelona[3] 13 13 13 14 17 20 23 25 23 20 17 15 17.8
Valencia[4] 14 13 14 15 17 21 24 26 24 21 18 15 18.5
Málaga[5] 16 15 15 16 17 20 22 23 22 20 18 16 18.3
Gibraltar[6] 16 15 16 16 17 20 22 22 22 20 18 17 18.4
Neapelj[7] 15 14 14 15 18 22 25 27 25 22 19 16 19.3
Atene[8] 16 15 15 16 18 21 24 24 24 21 19 18 19.3
Heraklion[9] 16 15 15 16 19 22 24 25 24 22 20 18 19.7
Malta[10] 16 16 15 16 18 21 24 26 25 23 21 18 19.9
Larnaka[11] 18 17 17 18 20 24 26 27 27 25 22 19 21.7
Limassol[12] 18 17 17 18 20 24 26 27 27 25 22 19 21.7
Antalya 17 17 17 18 21 24 27 28 27 25 22 19 21.8
Aleksandrija[13] 18 17 17 18 20 23 25 26 26 25 22 20 21.4
Tel Aviv[14] 18 17 17 18 21 24 26 28 27 26 23 20 22.1

Otoki[uredi | uredi kodo]

Večji otoki v Sredozemskem morju so:

Polotoki[uredi | uredi kodo]

Države ob (in v) Sredozemskem morju[uredi | uredi kodo]

V Evropi, od zahoda proti vzhodu: Španija, Francija, Monako, Italija, Malta, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Grčija.

V Aziji, od severa proti jugu: Turčija, Ciper, Sirija, Libanon, Izrael in Palestina.

V Afriki, od vzhoda proti zahodu: Egipt, Libija, Tunizija, Alžirija in Maroko.

Morja v Sredozemskem morju[uredi | uredi kodo]

Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja:

Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja:

Dogovorjene meje med temi morji so:

  • med Balearskim in Ligurskim morjem: Saint-Tropez (Francija) - Calvi (Korzika)
  • med Balearskim in Tirenskim morjem: Isola dei Cavoli (Sardinija) - Bizerta (Tunizija)
  • med Ligurskim in Tirenskim morjem: Capo Corso (Korzika) - Piombino (Italija)
  • med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - Trapani (Italija)
  • med Jadranskim in Jonskim morjem: Otranto (Italija) - Valona (Albanija)
  • med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: Capo Passero (Sicilija) - Darnah/Derna (Libija)
  • med Jonskim in Egejskim morjem: Kitera (Grčija) - Kissamos (Kreta, Grčija)
  • med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija)
  • med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - Karpatos (Grčija) - Rodos (Grčija) - Marmarsko morje (Turčija)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Marseille Climate and Weather Averages, France
  2. Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera
  3. Barcelona Climate and Weather Averages, Spain
  4. Valencia Climate and Weather Averages, Spain
  5. Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol
  6. Gibraltar Climate and Weather Averages
  7. Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera
  8. Athens Climate and Weather Averages, Greece
  9. Iraklion Climate and Weather Averages, Crete
  10. Valletta Climate and Weather Averages, Malta
  11. Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus
  12. Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus
  13. »Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2014. Pridobljeno 20. junija 2014.
  14. Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel

Glej tudi[uredi | uredi kodo]