Ligurija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Regione Liguria
Italijanska dežela Ligurija
Zastava
Glavno mesto Genova
Pokrajine Genova, Imperia, La Spezia, Savona
Občine Seznam 235 občin
Površina 5.410 km²
Prebivalstvo 1.607.878 (31.12.2006)
Gostota 297
LIG-Mappa.png

Ligurija (v italijanskem izvirniku Liguria [ligùria]) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severu z deželama Piemont in Emilija - Romanja, na zahodu s Francijo, na jugu z Ligurskim morjem in na vzhodu s Toskano. Deli se na štiri pokrajine: Genova (67 občin), Imperia (67 občin), La Spezia (32 občin) in Savona (69 občin). Spadajo v Ligurijo tudi sledeči mali otoki: Palmaria, Tino, Tinetto, Bergeggi in Gallinara.

Zemljepisna lega in podnebje[uredi | uredi kodo]

Dežela leži na obali Ligurskega morja, ki je severni del Sredozemlja zahodno od Apeninskega polotoka. V notranjost sega do pobočij Alp in Apeninov, na vzhodu pa zajema del Padske nižine. Zaradi občutnih morfoloških in podnebnih razlik se Ligurija deli v dve ozemlji, imenovani Vzhodno Primorje (Riviera di levante) in Zahodno Primorje (Riviera di ponente), približno med katerima leži glavno mesto Genova. Vzhodno Primorje z visoko skalnato obalo je zaključek Apeninov, medtem ko zavzema Zahodno Primorje skrajne obronke Alp, ki se spuščajo v morje s precej položno, včasih peščeno obalo. Nižavje med Alpami in Apenini, ki sega v Ligurijo na severovzhodu, je začetni del obširne Padske nižine in predstavlja 28% deželne površine.

Ta geografska raznolikost in skoraj zaključen obroč gorovja, ki omejuje deželo na severu, močno vplivata predvsem na njeno podnebje, posredno pa tudi na gospodarstvo. Tako je v Vzhodnem Primorju povprečna letna temperatura zelo ugodna, saj ponekod razmah ne presega 15°C (januarja 9-10°C, julija 24°C), kar je za to zemljepisno širino (44. severni vzporednik) prava redkost. Proti notranjosti dežele je podnebje bolj kontinentalno, kar je razvidno predvsem v sorazmerno nizkih nočnih temperaturah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izkopanine pričajo, da je tod bival že neandertalec, a po zgodovinskih podatkih so bili prvi stalni prebivalci dežele Liguri, ki so v drugem tisočletju pr. n. št. poselili vso današnjo severno Italijo in južno Francijo. Pozneje so jih izpodrinili Kelti, Feničani in Grki, predvsem pa Kartažani v četrtem stoletju pr. n. št. Po punskih vojnah so deželi vladali Rimljani.

Najvažnejše obdobje dežele je srednji vek (med trinajstim in štirinajstim stoletjem), ko so najprej Langobardi in nato Bizantinci odrezali od severnih področij ozemlje med Apenini in morjem in s tem usmerili Genovo na izključno pomorski razvoj. Spopadi z Arabci so bili za mesto in njegovo podeželje začetek kulturnega in gospodarskega razvoja, ki je spremenil zakotno mestece v enega od središč krščanske Evrope. Križarske vojne so uveljavile ugled pomorske sile Genove in jo obogatile. V kratkem je Genoveška republika, ki je zavzemala ozemlje današnje Ligurije, postala kolonijalna velesila v Sredozemlju in Črnem morju. Genoveški bankirji so kmalu poselili Pirenejski polotok in ga praktično posvojili. Ni šlo za oboroženo osvojevanje, temveč za ekonomsko širjenje. Pregovor iz tiste dobe pravi, da se srebro rodi v Ameriki, blesti v Seviliji in se zakoplje v Genovi. Dejansko je bila genoveška republika politično nesposobna, a finančno dovolj spretna, da je posredno upravljala veliki španski imperij, s čigar zatonom je tudi sama propadla. Propadanje je bilo počasno in se je zaključilo z Napoleonovo zmago (1797) in leta 1814 z dodelitvijo dežele Savojcem. Ligurija je edina italijanska dežela poleg Sardinije, ki se ni nikoli z volitvami opredelila za Savojce ali za Italijo.

Ligurija je tretja najmanjša italijanska dežela (za Aosto in Molizejem), zato se jemlje v pretres možnost združitve z deželo Piemont z upravno ureditvijo podobno deželi Trentinsko in Zgornje Poadižje.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V Liguriji je skoraj 70% površine pokrite z gozdovi, predvsem bukovimi in iglastimi, na obali z makijo, kar pa nima posebnega vpliva na gospodarstvo. Sploh je kmetijstvo malo razvito, omembe vredno je le vinogradništvo ter gojenje oljk in sadnega drevja. Zahodno Primorje slovi po pridelovanju cvetja (vrtnice in nageljni), ki pokriva kar 4000 ha površine. Vse gospodarstvo je v veliki meri odvisno od velikih pristanišč v Genovi, La Speziji in Savoni, kjer je razvita pomorska trgovina, ladjedelništvo in turizem. Prisotnost pristaniških uslug je odločilno vplivala tudi na nastanek in razvoj kovinske, kemične, petrokemične in strojne industrije.

Viri[uredi | uredi kodo]