Kelti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek ima pomanjkljiv slog. Pri urejanju upoštevajte pravila slogovnega priročnika.

Kelti je naziv za katerokoli ljudstvo oziroma etnično skupino, ki govori keltski jezik.

Keltski narodi danes živijo na skrajnem zahodu Evrope: na Irskem, Škotskem, v Walesu, Cornwallu, na otoku Man in polotoku Bretanja v Franciji. Kelti je sodoben izraz, ki se uporablja za opis katerega koli od evropskih ljudstev, ki je govoril ali govori keltski jezik. Izraz se uporablja tudi v širšem smislu za opis potomce teh narodov, zlasti tistih, ki so prispevali h keltski kulturi.

Zgodovinski Kelti so raznolika skupina plemenskih združb v Evropi v Železni dobi. Proto-keltska kultura je bila ustanovljena v začetku Železne dobe v srednji Evropi (Hallstatt obdobje imenovano po mestu v današnji Avstriji). Do poznejše Železne dobe (La Tene obdobje), so se Kelti precej razširili: tako kot zahodno vse do Irske in Iberskega polotoka, tako tudi vzhodno do Galacije (centralne Anatolije), in na severu do Škotske.

Prvi neposredni dokazi o keltskem jeziku so Lepontiški zapisi, začenši v 6. stoletju pred Kristusom. Celinski keltski jeziki so ohranjeni le kot napisi in imena krajev. Otoška keltščina je se prvič pojavi v približno četrtem stoletja našega štetja v Ogham zapisih. Literarna tradicija se začne z Staro irščino v približno osmem stoletju.

Do zgodnjega prvega tisočletja našega štetja, po širitvi rimskega imperija in Velike selitve (Obdobje selitev) germanskega ljudstva, je Keltska kultura postala omejena le še na Britansko otočje (otočje Celtic), in celinski keltski jeziki so se prenehali širše uporabljati okoli šestega stoletja. "Keltska Evropa se danes nanaša na zemljišče ki ga obdaja Irsko morje, prav tako pa tudi kraja Cornwall in Bretanija na obeh straneh Rokavskega preliva. Kelti so sloveči in močno cenjeni predelovalci železa.