Sveti Hieronim
- Za druge pomene glej Hieronim (razločitev) in Sveti Hieronim (razločitev).
| Sveti Hieronim | |
|---|---|
|
Sveti Hieronim, avtor Jacques Blanchard |
|
| duhovnik, spovednik, cerkveni oče, cerkveni učitelj: Doctor Biblicus [1] |
|
| Rojstvo | okoli 347, Stridon |
| Smrt | 420, Betlehem |
| Priznavanje | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje Anglikanska cerkev Protestantizem |
| Večje svetišče | bazilika svete Marije Snežne, Rim |
| God | 30. september (zahodno krščanstvo) 15. junij (vzhodno krščanstvo) |
| Atributi | lev, kardinalska obleka, križ, lobanja, trobenta, sova, knjige in pisateljski pripomočki |
| Zavetništvo | arheologi, arhivisti, biblicisti, knjižničarji knjižnice, šolarji, študenti, prevajalci |
Sveti Hieronim, polno ime Evzebij Sofronij Hieronim (latinsko Eusebius Sophronius Hieronymus, grško Εὐσέβιος Σωφρόνιος Ἱερώνυμος), ilirski krščanski duhovnik, in apologet, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina. Najbolj znan je po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Bil je eden od štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še sveti Gregor Veliki, sveti Avguštin in sveti Ambrož. Vzgojen je bil v katoliški veri. Rojen je bil v naših krajih, v bližini Ilirske Bistrice, od koder so ga starši poslali na študij v Milan in Rim, kjer je spoznaval latinske in grške klasike. V Trieru je stopil med menihe. Bivanje v Ogleju leta 370 mu je omogočilo stike s katoliško skupino v Emoni. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v Antiohiji, in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta 379 so ga posvetili v duhovnika. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. Papež Damaz I. ga je povabil v Rim za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda Svetega pisma v latinščino, ki ga imenujemo Vulgata (ljudska). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo Vetus Latina, vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po hebrejskem in grškem izvirniku. Cerkev ga je razglasila za standard in ga uporabljala dolga stoletja.
Leta 384 je odšel v Betlehem, kraj Jezusovega rojstva, kjer je ostal do svoje smrti.
Smrt in češčenje [uredi]
Čeprav je slovel kot izjemen cerkveni mislec in največji teolog vseh časov, je umrl onemogel, slep in osamljen v Betlehemu, ker je v življenju in smrti želel posnemati Kristusa.
Njegove posmrtne ostanke so v 13. stoletju prepeljali v Rim in jih pokopali v cerkvi Marije Snežne.
Zavetništvo [uredi]
Je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, študentov, prevajalcev, znanstvenih ustanov, asketov, Dalmacije in mesta Lyona. Je tudi priprošnjik proti očesnim boleznim.
Glej tudi [uredi]
Opombe [uredi]
- ^ Introduction to the doctors. Tommy Ferrys. Pridobljeno dne 2012-4-14.
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveti Hieronim |
| Wikivir vsebuje izvorna besedila o temi: Sveti Hieronim |
|
|||||||||||