Burgundija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije
Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda.

Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime. Kasneje je bilo ozemlje porazdeljeno na Burgundsko vojvodstvo (zahodni del) in Grofijo Burgundijo (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca Franche-Comté.

Sodobna administrativna regija Burgundija je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Burgundi so bili germansko ljudstvo, ki so nadomestili rimsko oblast po zlomu zahodnega dela Rimskega cesarstva. V letu 411 so prešli Ren in ustanovili svoje kraljestvo s središčem v Wormsu. Sredi ponavljajočih se bojev med Rimljani in Huni je Burgundsko kraljestvo sčasoma zavzemalo ozemlje ob meji sedanjih Francije, Italije in Švice. Leta 534 so Franki porazili Godomarja, poslednjega burgundskega kralja, ozemlje pa priključili svojemu hitro rastočemu imperiju.

Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi Frankovskega cesarstva konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: Kraljestvo zgornje Burgundije okoli Ženevskega jezera, Kraljestvo spodnje Burgundije v Provansi in Burgundko vojvodstvo. Obe kraljestvi sta bili leta 937 združeni, v letu 1032 pa vključeni v Sveto rimsko cesarstvo pod Konradom II., medtem ko je Vojvodstvo bilo podvrženo francoski kroni v letu 1003.

V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v Clunyju, Citeauxu in Vézelayu.

Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid William R. Shepherda.
Ozemlje Francije leta 1477.

Med stoletno vojno je francoski kralj Janez II. podelil vojvodstvo rajše svojemu mlajšemu sinu kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do Severnega morja, kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Sestojalo se je iz številnih posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetorimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v nizozemskih pokrajinah, zlasti v Flandriji in Brabantu. Dvor v Dijonu je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor.

V poznem 15. stoletju in zgodnjem 16. stoletju je Burgundija priskrbela Hamburgu njegov vzpon po priženitvi Maksimilijana I. Avstrijskega v njihovo družino. Leta 1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvod Karel Predrzni, ozemlje Burgundije pa je bilo vrnjeno Franciji. Njegova hči Marija in Maksimilijan sta preselila dvor v palačo Coudenberg (Bruselj) in od tam vladala preostanku imperija, to je nizozemskim pokrajinam in Franche-Comtéju, v tem času še vedno burgundski posesti. Slednje ozemlje je bilo predano Franciji leta 1678 s sporazumom v Nijmegnu.