Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo Imperium Francorum
←   ←   ←   ← 509–843 →   →   →
Frankovsko cesarstvo pod Karolingi
Glavno mesto		Pariz (ok. 509–558, 561–634) Orleans (511–558, 561–629) Reims (511–555) Metz (561–679, 691–c.800) Soissons (511–558, 629–691) Aachen (ok. 800–843)
Jeziki		stara frankovščina latinščina
Religija		germansko krščanstvo
Vlada		monarhija
kralj Frankov
-	509–511	Klodvik I.
-	840–843	Lotar I.
majordom
-	533–548	Partemij
-	747–751¹ - 741–751²	Pipin Mali
Zgodovinsko obdobje		zgodnji srednji vek
-	ustanovitev	509
-	dinastija Merovingov	481–751
-	dinastija Karolingov	751–887
-	verdunska pogodba	843
Valuta		solid in triens (534–679); merovinški denier ali denarij v imenu Hilderika II. Avstrazijskega in različnih nekraljevskih oseb (ok. 673–675); v Galiji je merovinški in frizijski pfenig nadomestil karolinški denier (755–enajsto stoletje); v Italiji karolinški denier, ki so ga izdali oz. je bil izdan v imenu Karolingov, pozneje domačih kraljev Italije in še pozneje nemških cesarjev od Otona I. (962) naprej (od 794); od Leona III. in Karla Velikega naprej (-pozno deseto stoletje) v Rimu izdani denariji
1 V Avstraziji. 2 V Nevstriji in Burgundiji

Frankovsko cesarstvo je nastalo na tleh zahodnorimskega cesarstva (današnja Francija, Švica, Beneluks, in zahodna Nemčija). Leta 498 se je dal merovinški kralj Klodvik I. dal krstiti in si pridobil naklonjenost katoliških zahodnih Gotov. Največjo moč je država dosegla v 8. stoletju v času Karla Velikega iz rodbine Karolingov. Na božič leta 800 ga je papež Leon III. v Rimu okronal za cesarja. Ostali evropski vladarji so ga priznavali za prvega rimskega cesarja po Romulu Avgustulu; ob njegovi smri leta 814 »renovatio Romani imperii« (lat. obnovljen Rimski imperij) s središčem v Aachnu je obsegalo današnjo Francijo, Beneluks, Nemčijo, Češko, Moravsko, večino Apeninskega polotoka, Korziko, Pireneje, Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.

Širitev frankovske države med vlado Karla Velikega

Karla je nasledil Ludvik Pobožni, ki je leta 817 razglasil zakon o delitvi države »Ordinatio Imperii«. Leta 840 je umrl, 843. pa so si cesarstvo po verdunski pogodbi razdelili sinovi:

• Karel Plešasti, ki je dobil zahodni del;
• Lotar I., ki svoje zamisli o državni enotnosti ni mogel uveljaviti, je dobil srednji del;
• Ludvik Nemški je dobil vzhodni del.

Četrti sin, Pipin I., je še pred delitvijo leta 838 umrl.

Verdunska pogodba je dala temelj za kasnejši evropski razvoj, iz zahodnega dela je nastala Francija, iz vzhodnega pa Nemčija.