Frankovsko cesarstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Frankovsko cesarstvo
Imperium Francorum

 

 

 

509–843
 

 

Frankovsko cesarstvo pod Karolingi
Glavno mesto Pariz
(ok. 509558, 561634)

Orleans
(511558, 561629)

Reims
(511555)

Metz
(561679, 691–c.800)

Soissons
(511558, 629691)

Aachen
(ok. 800843)
Jeziki stara frankovščina
latinščina
Religija germansko krščanstvo
Vlada monarhija
kralj Frankov
 -  509511 Klodvik I.
 -  840843 Lotar I.
majordom
 -  533548 Partemij
 -  747751¹
- 741751²
Pipin Mali
Zgodovinsko obdobje zgodnji srednji vek
 -  ustanovitev 509
 -  dinastija Merovingov 481751
 -  dinastija Karolingov 751887
 -  verdunska pogodba 843
Valuta solid in triens (534679); merovinški denier ali denarij v imenu Hilderika II. Avstrazijskega in različnih nekraljevskih oseb (ok. 673675); v Galiji je merovinški in frizijski pfenig nadomestil karolinški denier (755enajsto stoletje); v Italiji karolinški denier, ki so ga izdali oz. je bil izdan v imenu Karolingov, pozneje domačih kraljev Italije in še pozneje nemških cesarjev od Otona I. (962) naprej (od 794); od Leona III. in Karla Velikega naprej (-pozno deseto stoletje) v Rimu izdani denariji[1]
1 V Avstraziji.
2 V Nevstriji in Burgundiji

Frankovsko cesarstvo je nastalo na tleh zahodnorimskega cesarstva (današnja Francija, Švica, Beneluks, in zahodna Nemčija). Leta 498 se je dal merovinški kralj Klodvik I. dal krstiti in si pridobil naklonjenost katoliških zahodnih Gotov. Največjo moč je država dosegla v 8. stoletju v času Karla Velikega iz rodbine Karolingov. Na božič leta 800 ga je papež Leon III. v Rimu okronal za cesarja. Ostali evropski vladarji so ga priznavali za prvega rimskega cesarja po Romulu Avgustulu; ob njegovi smri leta 814 »renovatio Romani imperii« (lat. obnovljen Rimski imperij) s središčem v Aachnu je obsegalo današnjo Francijo, Beneluks, Nemčijo, Češko, Moravsko, večino Apeninskega polotoka, Korziko, Pireneje, Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.

Širitev frankovske države med vlado Karla Velikega

Karla je nasledil Ludvik Pobožni, ki je leta 817 razglasil zakon o delitvi države »Ordinatio Imperii«. Leta 840 je umrl, 843. pa so si cesarstvo po verdunski pogodbi razdelili sinovi:

Četrti sin, Pipin I., je še pred delitvijo leta 838 umrl.

Verdunska pogodba je dala temelj za kasnejši evropski razvoj, iz zahodnega dela je nastala Francija, iz vzhodnega pa Nemčija.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Spufford, Peter (1989) [1988]. "Appendix I". Money and its use in medieval Europe (v angleščini). Cambridge: Cambridge University Press. str. 398, 400–2. ISBN 0521303842.