Cahors

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 27’ severne širine, 1° 26’ vzhodne dolžine

Občina Cahors
Katedrala sv. Štefana, Cahors

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 26' 29" E
Zemljepisna širina: 44° 26' 54" N
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Lot (prefektura)
Okrožje: Cahors
Kanton: Cahors-Jug
Cahors-Severovzhod
Cahors-Severozahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Cahors
Župan: Jean-Marc Vayssouze-Faure
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 105 m–332 m
Površina kopnega:¹ 64,72 km²
Prebivalstvo
(2009)
19.948
 - gostota: (2009) 308/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 46042/ 46000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 2009 je mesto imelo 19.948 prebivalce.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v južni Franciji ob reki Lot 115 km severno od Toulousa. Skozenj poteka ena od štirih romarskih poti v Santiago de Compostelo Via Podiensis z začetkom v Le Puy-en-Velayu.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Cahors je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Lalbenque, Lauzès, Luzech, Montcuq, Puy-l'Évêque in Saint-Géry z 75.884 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.

V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.

Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

most Valentré na reki Lot, Cahors

Cahors je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
  • most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
  • cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]