Cahors
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Cahors .svg) |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 01° 26' 29" E |
| Zemljepisna širina: | 44° 26' 54" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Jug-Pireneji |
| Departma: | Lot (prefektura) |
| Okrožje: | Cahors |
| Kanton: | Cahors-Jug Cahors-Severovzhod Cahors-Severozahod |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin Pays de Cahors |
| Župan: | Marc Lecuru (2003-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 105 m–332 m |
| Površina kopnega:¹ | 64,72 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
23.003 |
| - gostota: (1999) | 309/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 46042/ 46000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 1999 je mesto imelo 23.003 prebivalce.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v južni Franciji ob reki Lot 115 km severno od Toulousa. Skozenj poteka ena od štirih romarskih poti v Santiago de Compostelo Via Podiensis z začetkom v Le Puy-en-Velayu.
[uredi] Administracija
Cahors je sedež treh kantonov:
- Kanton Cahors-Jug (del občine Cahors, občine Arcambal, Labastide-Marnhac, Le Montat, Trespoux-Rassiels),
- Kanton Cahors-Severovzhod (del občine Cahors, občine Lamagdelaine, Laroque-des-Arcs, Valroufié),
- Kanton Cahors-Severozahod (del občine Cahors, občine Espère, Mercuès, Pradines).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Lalbenque, Lauzès, Luzech, Montcuq, Puy-l'Évêque in Saint-Géry z 69.887 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Ustanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.
V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.
Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.
[uredi] Znamenitosti
Cahors je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
- most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
- cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
