Toulouse

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 36’ 19" severne širine, 1° 26' 34" vzhodne dolžine

Mestna panorama
Občina Toulouse
Mestna hiša, Place du capitole

Grb
Toulouse se nahaja v državi Francije
Toulouse
Lega
Zemljepisna dolžina: 1.443962
Zemljepisna širina: 43.604482
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji (glavno mesto)
Departma: Haute-Garonne (prefektura)
Okrožje: Toulouse
Kanton: sedež petnajstih kantonov
Interkomunaliteta: Mestna skupnost
Grand Toulouse
Župan: Pierre Cohen
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 115 m–263 m
(povpr. 141 m)
Površina kopnega:¹ 118,3 km²
Prebivalstvo
(2008)
439.553
 - gostota: (2008) 3716/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 31555/ 31000, 31100, 31200, 31300, 31400, 31500:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Toulouse
Reka Garona pri Toulousu

Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Jug-Pireneji, prefektura departmaja Zgornja Garona in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

V mestu se nahaja Académie des Jeux Floraux, enakopravna Francoski Akademiji, za okcitansko govoreče prebivalstvo južne Francije, kar ga postavlja za neuradno glavno mesto okcitanske kulture. Leta 2008 je mesto imelo 439.553 prebivalcev, s predmestji vred pa šteje več kot 1,2 milijona prebivalcev, kar ga uvršča na četrto mesto v Franciji, za Parizom, Marseillom in Lyonom[1].

Toulouse ima več vzdevkov; "Rožnato mesto" si je prislužil zaradi barve glinaste opeke, s katero je prepredena njegova značilna mestna arhitektura. Naziv "Mesta vijolic" si je pridobil z razvojem in vzgojo vijolic sredi 19. stoletja, ko je vijolica postala tudi mestni simbol. Prav tako je Toulouse poznan pod imenom "cité Mondine", nanašajoč se na grofe Toulouške (pogosto imenovane Rajmond)[2].

Geografija[uredi | uredi kodo]

Toulouse leži na bregovih reke Garone in vodnega kanala Canal du Midi, na pol poti med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Toulouse je sedež petnajstih kantonov:

  • Kanton Toulouse-1 (četrti Capitole, Bonhoure, Esquirol, La Daurade, Place Dupuy, Saint-Aubin: 26.342 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-2 (četrti Le Busca, Les Carmes, Saint-Etienne, Saint-Michel: 26.890 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-3 (četrti Arénes, Barrière de Bayonne et de Lombez, Bourrasol, Casselardit, Fer à Cheval, Fontaines, Fontaine Lestang, Patte d'Oie, Rapas, Roguet, Saint-Cyprien: 36.207 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-4 (četrti Compans-Caffarelli, Le Bearnais, Les Amidonniers, Les Minimes, Les Sept Deniers: 31.016 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-5 (četrti Arnaud Bernard, Bayard, Boulevards, Chalets, Concorde, Jean Jaures, Saint-Sernin: 26.686 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-6 (četrti Bonnefoy, Jolimont, Le Raisin, Les Mazades, Les Minimes, Marengo, Negreneys, Periole: 18.578 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-7 (četrti Amouroux, Colonne Marengo, Jolimont, La Gloire, La Juncasse, La Roseraie, Louis Plana, Soupetard: 28.578 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-8 (del občine Toulouse, občine Balma, Beaupuy, Drémil-Lafage, Flourens, Mondouzil, Mons, Montrabé, Pin-Balma, Quint-Fonsegrives: 46.383 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-9 (del občine Toulouse, občina Ramonville-Saint-Agne: 42.467 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-10 (četrti Empalot, Jules Julien, Les Recollets, Pouvourville, Rangueil, Saint-Agne, Saint-Roch: 37.298 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-11 (četrti Bagatelle, Croix de Pierre, La Faourette, Lafourguette, Papus, Tabar, Bordelongue: 29.456 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-12 (četrti Beauregard, Bellefontaine, Lardenne, Les Pradettes, Mirail-Université, Reynerie, Saint-Simon: 42.892 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-13 (del občine Toulouse, občina Colomiers: 37.809 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-14 (del občine Toulouse, občine Aucamville, Castelginest, Fenouillet, Fonbeauzard, Gagnac-sur-Garonne, Launaguet, Saint-Alban: 41.093 prebivalcev),
  • Kanton Toulouse-15 (del občine Toulouse, občine Castelmaurou, Montberon, Pechbonnieu, Rouffiac-Tolosan, Saint-Geniès-Bellevue, Saint-Jean, Saint-Loup-Cammas, L'Union: 51.774 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Blagnac, Cadours, Caraman, Castanet-Tolosan, Fronton, Grenade-sur-Garonne, Lanta, Léguevin, Montastruc-la-Conseillère, Montgiscard, Nailloux, Revel, Tournefeuille, Verfeil, Villefranche-de-Lauragais in Villemur-sur-Tarn z 819.507 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovini Toulousa lahko sledimo vse do 8. stoletja pred Kristusom. Prvotno ime kraja je bilo Tolosa, verjetno akvitanskega izvora, sorodno staremu baskovskemu jeziku, njegov pomen pa je dosedaj ostal neznan. Kraj je bil osrednja točka za trgovino med Pireneji, Sredozemljem in Atlantikom. Prvi prebivalci naj bi bili Akvitanci, o katerih pa je le malo znanega. Kasneje so z juga prišli Iberi, nato s severa keltski Volcae Tectosages, o katerih je poročal Julij Cezar v svojih Galskih vojnah. V tem času je bil Toulouse eden najpomembnejših in tudi najbogatejših krajev v Galiji, tudi zaradi rudnikov zlata in srebra, ki so se nahajali v njegovi bližini. Ob prihodu Rimljanov v te kraje v 1. stoletju pred Kristusom so jih prebivalci mesta izbrali za zaveznike. Leta 109 pr. Kr. so germanski Cimbri ob napredovanju po dolini Rone porazili rimsko vojsko, ob tem pa se je uprlo tudi prebivalstvo Tolose. Po okrevanju rimske vojske tri leta zatem se je ta ponovna znašla pred mestom, ga zavzela in opustošila. Po zavzetju Akvitanije in celotne Galije se je mesto prelevilo iz pomembnega vojaškega oporišča v trgovsko središče, sedaj pod nadzorom Rimljanov.

V začetku 1. stoletja po Kr. je padla odločitev o preselitvi mesta in prebivalcev severno od planote na breg reke Garone, staro mesto pa je bilo s tem ukinjeno. Novo je bilo zasnovano po rimskem vzorcu, utrjeno z obzidjem, kar je bilo, glede na Pax Romana, mišljeno kot poseben status mesta. To se je poznalo kasneje ob hitrem razvoju v enega najpomembnejših mest Rimskega cesarstva.

Med državljansko vojno, ki je sledila smrti cesarja Nerona, je domačin M. Antonius Primus vodil del Vespazijanove vojske v Italijo, leta 69 vstopil v Rim, kjer je bila zatem ustanovljena dinastija Flavijcev. Posledično je Toulouse doletel častni status rimske kolonije in naslov Palladia kot simbol boginje Pallas Atene.

Po uničenju večine Galije v 3. stoletju je Toulouse postal četrto največje mesto v zahodnem delu cesarstva, za Rimom, Trierom in Arlesom. V začetku 4. stoletja so se znova začeli vdori germanskih ljudstev. Po neuspešnem obleganju mesta so se Vandali leta 407 premaknili preko Iberskega polotoka v severno Afriko. Za njimi so prišli Vizigoti, ki so pod kraljem Ataulfom leta 413 zavzeli mesto, vendar so se morali iz njega pod rimskim pritiskom umakniti južno od Pirenejev. Leta 418, po smrti Ataulfa, je njegov naslednik Vallia dosegel mir z Rimom, v zameno pa mu je cesar Honorij podelil ozemlje Akvitanije kot tudi ozemlje mesta Toulouse, ki je postal glavno mesto Vizigotskega kraljestva. V začetku 5. stoletja je izbruhnila vojna s Franki, ki so v bitka pri Voilléju pod kraljem Klodvikom I. porazili vizigotsko vojsko Alarika II. Po bitki so se Franki pomaknili proti jugu in posledično osvojili ozemlje Akvitanije, leta 508 zasedli Toulouse, ki je postal glavno mesto Akvitanskega vojvodstva. Kljub temu je za samo mesto in ozemlje nasploh sledilo obdobje padcev in anarhije.

V začetku 8. stoletja je preko Pirenejev prodrla arabska vojska in začela oblegati Toulouse. V odločilni bitki za Toulouse leta 721 je lokalni vojski uspelo poraziti Arabce, vendar so se le-ti kasneje vrnili, ga zaobšli in zasedli Bordeaux. Karel Martel, frankovski kralj, je ob tej grožnji zbral svojo vojsko in jih v bitki pri Poitiersu (732) dokončno porazil. Posledično je Akvitanija morala priznati nadoblast Frankov, ki pa so jo zasedli šele leta 768.

Prihod Karla Velikega na oblast je Toulouse postal glavno vojaško oporišče za pohode nad muslimanski Iberski polotok. Akvitaniji je prinesel reorganizacijo, s katero je postala kraljevina pod njegovim sinom Ludvikom I. Za njegove zastopnike so bili imenovani grofje, ki so konec 9. stoletja postali zaradi oslabitve centralne moči povsem neodvisni. Leta 918 so po smrti Viljema I. grofa iz Auvergna, pridobili ozemlje Gothia, s čimer se je grofija Toulouse razširila vse do sredozemske obale od Narbonna do Nîmesa.

V začetku 13. stoletja, s prihodom katarov v te kraje, je za Toulouse, katerega grof je bil na njihovi strani, nastopila doba inkvizicije. Leta 1229 je s Pariškim mirom bila ustanovljena Toulouška univerza. Z izumrtjem domačih grofov 1249 je grofija prešla v roke francoskemu kralju.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Bazilika svetega Saturnina, nekdanja opatijska cerkev, zgrajena v 11. in 12. stoletju v romanskem slogu na mestu nekdanje bazilike iz 4. stoletja, z relikvijami toulouškega škofa svetega Saturnina († ok. 250), kot del romarske poti v Santiago de Compostelo od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine,
  • romansko gotska katedrala svetega Štefana iz 13. do 17. stoletja, sedež toulouške škofije,
  • Jakobinski samostanski kompleks, ustanovljen 1215 pod dominikanci; njihov vodja sveti Dominik Guzman je v Toulousu oznanjeval evangelij v boju proti katarskemu krivoverstvu, jakobinska cerkev hrani relikvije svetega Tomaža Akvinskega,
  • gotska Marijina cerkev Notre-Dame du Taur iz 14. do 16. stoletja, po legendi zgrajena na mestu, kjer je bik vlekel po tleh svetega Saturnina, med kapiteljskim trgom in baziliko svetega Saturnina,
  • bazilika Notre-Dame de la Daurade, prvotno svetišče Apolona iz leta 410, sedanja zgrajena v letih 1764-1883 v neoklasicističnem slogu ob bregovih reke Garone,
  • cerkev svetega Albuina iz sredine 19. stoletja,
  • cerkev svetega Nikolaja iz 12. do 14. stoletja,
  • cerkev Notre-Dame de la Daurade iz 15. do 19. stoletja,
  • avguštinski samostan z muzejem,
  • vodni kanal Canal du Midi.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Visoko šolstvo[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

  • Stade toulousain, športno društvo; njegov domicil je Stade Ernest-Wallon; je bilo ustanovljeno leta 1907; je štirikratni evropski prvak in večkratni državni prvak v ragbiju,
  • Toulouse olympique XIII (1937, Stade des minimes), ragbi društvo, štirikratni zmagovalec državnega prvenstva, trenutno član angleško-francoske ragbi lige,
  • Toulouse Football Club (TFC) je nogometno društvo ustanovljeno leta 1970, trenutno član 1. francoske lige, enkratni zmagovalec francoskega pokala. Domače tekme igra na občinskem stadionu. Njegov predhodnik je leta 1957 postal zmagovalec francoskega pokala.
  • Fenix Toulouse Handball, odbojkarska moška ekipa, enkratni zmagovalec Francoskega pokala (1998), trenutno član 1. francoske lige,
  • Toulouse Métropole Basket, žensko košarkarsko društvo, član 1. francoske lige.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]