Bordeaux

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 50’ 19" severne širine, 0° 34' 42" zahodne dolžine

Občina Bordeaux
Bordeaux

Grb
Bordeaux is located in Francije
Bordeaux
Bordeaux
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.579541
Zemljepisna širina: 44.837912
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija (glavno mesto)
Departma: Gironde (prefektura)
Okrožje: Bordeaux
Kanton: sedež osmih kantonov
Interkomunaliteta: Mestna skupnost Bordeaux
Župan: Alain Juppé  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2006-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 1 m–42 m
(povpr. 6 m)
Površina kopnega:¹ 49,36 km²
Prebivalstvo
(2009)
236.725
 - gostota: (2009) 4.779/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 33063/ 33000, 33100, 33200, 33300, 33800:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Bordeaux (Okcitansko Bordèu) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Akvitanije, občina in prefektura departmaja Gironde. Leta 2009 je mesto imelo 236.725 prebivalcev, skupaj z urbano okolico pa 1.105.257 prebivalcev, kar ga uvršča na šesto najbolj poseljeno ozemlje Francije[1].

Bordeaux je pogosto označen kot "biser Akvitanije". Del njegovega mesta, Port de la Lune, je zaradi svoje izredne arhitekture od junija 2007 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine[2].

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto je zgodovinsko središče Gaskonje, leži na bregovih reke Garone tik pred njenim izlivom z reko Dordogne v estuarij Gironde, 500 km jugozahodno od Pariza.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju / regiji

Bordeaux je sedež osmih kantonov:

  • Kanton Bordeaux-1 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-2 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-3 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-4 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-5 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-6 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-7 (del občine Bordeaux),
  • Kanton Bordeaux-8 (del občine Bordeaux).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bègles, Blanquefort, Le Bouscat, La Brède, Carbon-Blanc, Cenon, Créon, Floirac, Gradignan, Lormont, Mérignac-1/2, Pessac-1/2, Saint-Médard-en-Jalles, Talence in Villenave-d'Ornon z 868.993 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pristanišče Bordeaux, Edouard Manet

Severno od Bordeauxa se nahaja jama Pair-non-Pair, v kateri so bili najdeni ostanki neandertalcev iz obdobja pred 30,000 do 90,000 leti.

Od približno leta 300 pred Kristusom so ozemlje naseljevala keltska plemena Biturigov, katera so dala ime mestu Burdigala, pod Rimljani od leta 60 pred Kristusom.

V 3. stoletju je postal glavno mesto Akvitanije. Leta 276 je ob napadu Vandalov dobil prvo obzidje. V 5. stoletju je sledilo več vdorov Vandalov (409), Vizigotov (414) in Frankov (498). V 8. stoletju je bil oplenjen s strani Arabcev (732), kasneje v 10. stoletju od Normanov.

Od 12. do 15. stoletja, po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., je bil Bordeaux del angleške domene. V tem času je bila zgrajena katedrala sv. Andreja, katere nadškof Bertrand de Got je postal leta 1305 papež Klement V. Leta 1453, po bitki pri Castillonu in koncem stoletne vojne Bordeaux pade v francoske roke. V času spopadov med francoskim plemstvom in kraljem so prebivalci Bordeauxa osnovali Conjuration de l'Ormée, stranko nasprotnikov monarhije. Tako je mesto bilo podrejeno francoskemu kralju Ludviku XIV. šele leta 1653. Med francosko revolucijo mu je bila ukinjena prekoatlantska trgovina, s katero je pred tem doživljal velik razcvet.

Leta 1840 je mesto ponovno postalo trgovsko pristanišče, poleg tega pa se je v njem razvila močna industrija. Za časa francosko-pruska vojne je v njem bivala francoska vlada pod Gambetto. Prav tako se je vlada začasno umaknila v Bordeaux za časa prve in druge svetovne vojne. Med nemško okupacijo, ki je trajala od 1940 do 1944, je Bordeaux prevzel pomembno vlogo v gospodarstvu Tretjega rajha, ko je med drugim dobil tudi podmorniško bazo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Mestno središče
Bazilika sv. Mihaela
Borza
Most iz Napoleonovega obdobja Pont de Pierre

Bordeaux je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Port de la Lune, mestni predel - pristanišče ob okljuku reke Garone,
  • romanska cerkev sv. Križa iz 11. stoletja, del nekdanje benediktinske opatije,
  • katedrala sv. Andreja (posvečena 1096), sedež nadškofije
  • bazilika sv. Mihaela (15. do 16.stoletje),
  • bazilika sv. Sevrina, v sklopu romarskih poti v Santiago de Compostelo od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine,
  • baročna cerkev sv. Pavla iz 17. stoletja,
  • Grand Théâtre, mesto komedije (1773-1780),
  • muzej lepe umetnosti z zbirkami slikarjev iz 18., 19. in 20. stoletja,
  • muzej dekorativne umetnosti,
  • muzej naravne zgodovine,
  • etnografski muzej,
  • most Pont de Pierre (1810-1822),
  • spomenik Monument aux Girondins (1881),

Prireditve[uredi | uredi kodo]

  • karneval dveh bregov (prva nedelja v marcu),
  • mednarodni gospodarski sejem (maj),
  • Vinexpo, mednarodna razstava vina,
  • festival vina,
  • festival reke,
  • mednarodni festival orgel, klasične glasbe, festival jazza, festival rocka
  • božična tržnica.

Šport[uredi | uredi kodo]

Stade Chaban-Delmas
  • nogometni klub FC Girondins de Bordeaux, ustanovljen leta 1881, domače tekme igra na stadionu Stade Jacques Chaban-Delmas, šestkratni državni prvak,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]