Bordeaux
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Bordeaux   |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 00° 34' 42" W |
| Zemljepisna širina: | 44° 50' 19" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Akvitanija (glavno mesto) |
| Departma: | Gironde (prefektura) |
| Okrožje: | Bordeaux |
| Kanton: | sedež osmih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Mestna skupnost Bordeaux |
| Župan: | Alain Juppé (od 2006) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 1 m–42 m (povpr. 6 m) |
| Površina kopnega:¹ | 49,36 km² |
| Prebivalstvo:² (2007) |
230.600 |
| - gostota: (2007) | 4.658/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 33063/ 33000, 33100, 33200, 33300, 33800: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Bordeaux (gaskonjsko Bordèu) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Akvitanije, občina in prefektura departmaja Gironde. Po oceni iz leta 2007 ima mesto 230.600 prebivalcev.
Mesto je na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v zahodni Franciji na bregovih reke Garone tik pred njenim izlivom z reko Dordogne v estuarij Gironde.
[uredi] Administracija
Bordeaux je sedež osmih kantonov:
- Kanton Bordeaux-1 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-2 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-3 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-4 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-5 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-6 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-7 (del občine Bordeaux),
- Kanton Bordeaux-8 (del občine Bordeaux).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bègles, Blanquefort, Le Bouscat, La Brède, Cadillac, Carbon-Blanc, Castelnau-de-Médoc, Cenon, Créon, Floirac, Gradignan, Lormont, Mérignac-1/2, Pessac-1/2, Podensac, Saint-André-de-Cubzac, Saint-Médard-en-Jalles, Talence in Villenave-d'Ornon z 868.993 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Severno od Bordeauxa se nahaja jama Pair-non-Pair, v kateri so bili najdeni ostanki neandertalcev iz obdobja pred 30,000 do 90,000 leti.
Od približno leta 300 pred Kristusom so ozemlje naseljevala keltska plemena Biturigov, katera so dala ime mestu Burdigala, pod Rimljani od leta 60 pred Kristusom.
V 3. stoletju je postal glavno mesto Akvitanije. Leta 276 je ob napadu Vandalov dobil prvo obzidje. V 5. stoletju je sledilo več vdorov Vandalov (409), Vizigotov (414) in Frankov (498). V 8. stoletju je bil oplenjen s strani Arabcev (732), kasneje v 10. stoletju od Normanov.
Od 12. do 15. stoletja, po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., je bil Bordeaux del angleške domene. V tem času je bila zgrajena katedrala sv. Andreja, katere nadškof Bertrand de Got je postal leta 1305 papež Klement V. Leta 1453, po bitki pri Castillonu in koncem stoletne vojne Bordeaux pade v francoske roke. V času spopadov med francoskim plemstvom in kraljem so prebivalci Bordeauxa osnovali Conjuration de l'Ormée, stranko nasprotnikov monarhije. Tako je mesto bilo podrejeno francoskemu kralju Ludviku XIV. šele leta 1653. Med francosko revolucijo mu je bila ukinjena prekoatlantska trgovina, s katero je pred tem doživljal velik razcvet.
Leta 1840 je mesto ponovno postalo trgovsko pristanišče, poleg tega pa se je v njem razvila močna industrija. Za časa francosko-pruska vojne je v njem bivala francoska vlada pod Gambetto. Prav tako se je vlada začasno umaknila v Bordeaux za časa prve in druge svetovne vojne. Med nemško okupacijo, ki je trajala od 1940 do 1944, je Bordeaux prevzel pomembno vlogo v gospodarstvu Tretjega rajha, ko je med drugim dobil tudi podmorniško bazo.
[uredi] Znamenitosti
Bordeaux je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- cerkev sv. Križa (prvotna iz 7. st., novozgrajena med 845-864)
- katedrala sv. Andreja (posvečena 1096),
- bazilika sv. Mihaela (15. do 16.stoletje),
- Grand Théâtre, mesto komedije (1773-1780),
- most Pont de Pierre (1810-1822),
- spomenik Monument aux Girondins (1881),
[uredi] Pobratena mesta
- Ashdod (Izrael,
- Bristol (Združeno kraljestvo),
- Casablanca (Maroko),
- Fukuoka (Japonska),
- Lima (Peru),
- Los Angeles (ZDA),
- Madrid (Španija),
- München (Nemčija),
- Oran (Alžirija,
- Porto (Portugalska),
- Quebec City (Kanada),
- Wuhan (Kitajska).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- uradna stran (v francoščini)
- turizem
- Chateau de Roquetaillade
|
Regionalne prefekture Francije |
|---|
| Strasbourg (Alzacija) • Bordeaux (Akvitanija) • Clermont-Ferrand (Auvergne) • Dijon (Burgundija) • Rennes (Bretanja) • Orléans (Center) • Châlons-en-Champagne (Šampanja-Ardeni) • Ajaccio (Korzika) • Besançon (Franche-Comté) • Pariz (Île-de-France) • Montpellier (Languedoc-Roussillon) • Limoges (Limousin) • Metz (Lorena) • Toulouse (Jug-Pireneji) • Lille (Nord-Pas-de-Calais) • Caen (Spodnja Normandija) • Rouen (Zgornja Normandija) • Nantes (Loire) • Amiens (Pikardija) • Poitiers (Poitou-Charentes) • Marseille (Provansa-Alpe-Azurna obala) • Lyon (Rona-Alpe) Čezmorske regije Cayenne (Francoska Gvajana) • Basse-Terre (Guadeloupe) • Fort-de-France (Martinique) • Saint-Denis (Réunion) |
