Reims

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 16’ severne širine, 4° 2’ vzhodne dolžine

Občina Reims
Place du Parvis, Reims

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 04° 01' 46 E
Zemljepisna širina: 49° 15' 57 N
Uprava
Država Francija
Regija: Šampanja-Ardeni
Departma: Marne (podprefektura)
Okrožje: Reims
Kanton: sedež desetih kantonov
Interkomunaliteta: Reims-Metropola
Župan: Jean-Louis Schneiter
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 80 m–135 m
(povpr. 98 m)
Površina kopnega:¹ 46,9 km²
Prebivalstvo
(1999)
187.206
 - gostota: (1999) 3.990/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 51454/ 51100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Notredamska katedrala, Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne. Leta 1999 je mesto imelo 187.206 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v ravnini ob reki Vesle in kanalu, ki povezuje reki Aisne in Marno. Južno in zahodno od njega se vzdiguje gozdnato Reimsko gričevje.

S skoraj 200.000 prebivalci je Reims daleč največje mesto v regiji in dvanajsto po vrsti v Franciji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Reims je sedež desetih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beine-Nauroy, Bourgogne, Châtillon-sur-Marne, Fismes, Verzy in Ville-en-Tardenois z 291.933 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 80 pred Kristusom je keltsko pleme Remov na tem ozemlju zgradilo oppidum. Reims se omenja v Cezarjevih komentarjih kot Durocortorum. Med napredovanjem rimske vojske so Remi zavrnili zvezo z Belgi in za zaveznike izbrali Rimljane, s čimer so si zagotovili naklonjenost zavojevalcev. Durocortorum je bil uvrščen v seznam zavezniških mest, kar je zanj pomenilo neodvisnost.

Krščanstvo se je v kraju utemeljilo sredi 3. stoletja, iz tega obdobja je tudi ustanovitev Reimske nadškofije. Konzul Jovinus, vpliven podpornik nove vere, je zavrnil barbare ob njihovih vdorih v Šampano v letu 336. V letu 406 so mesto zavzeli Vandali njegovega škofa sv. Nicasusa pa ubili. Kasneje ge je z ognjem in mečem pokoril hunski poglavar Atila.

Klodvik I. se je dal po zmagi pri Soissonsu (486) krstiti od Reimskega škofa sv. Remija v obredu s stekleničko olja, za katero so verjeli, da je bila prinešena iz nebes z golobom, ohranjena v opatiji sv. Remija. Skozi stoletja je ta dogodek pri kronanju Klodvika I. postal simbol, uporabljen s strani monarhije za terjatev do od Boga dane pravice do vladanja.

V Reimsu so se srečali papež Štefan II. s Pipinom Malim ter papež Leon III. s Karlom Velikim; tukaj je papež Štefan IV. kronal Ludvika Pobožnega. Francoski kralj Ludvik IV. je v letu 940 predal kraj in grofijo nadškofu Artaldusu. Ludvik VII. je podelil plemiški naziv vojvode Viljemu Šampanjskemu, nadškofu od 1176 do 1202.

V 10. stoletju je Reims postal središče duhovne kulture, nadškof Adalberon je ustanavljal šole, v katerih so se učili »svobodomiselne umetnosti«. Adalberon je bil tudi med prvimi tvorci revolucije, ki je postavila Kapetinge na oblast in zamenjala karolinško dinastijo.

Najpomembnejša prednost nadškofov je bila posvetitev francoskih kraljev - privilegij, ki je bil izvršen, razen v nekaj primerih, od časa Filipa II. do Karla X. Ludvik XII. je podelil mestni komuni ustanovno listino v letu 1139. Sporazum v Troyesu (1420) je mesto dodelil Angliji, ki si ga je hotela prisvojiti že med njegovim obleganjem 1360. S prihodom Ivane Orleanske so bili Angleži pregnani iz mesta, njen vpliv pa je leta 1429 pripomogel h kronanju Karla VII. v Reimski katedrali. Upor v Reimsu, povzročen zaradi davka na sol v letu 1461, je bil kruto zadušen s strani Ludvika XI. Leta 1585 je bilo mesto na strani Katoliške lige, po bitki pri Ivryju (1590) podvrženo Henriku IV.

V letu 1814 je bil Reims začasno v tujih rokah, med francosko-prusko vojno (1870-1871) pa je zaradi težkih zahtevkov s strani Nemčije postal sedež nemškega bil postavljen na beraško palico.

Leta 1909 je Reims gostil prvo mednarodno letalsko razstavo, na kateri so med drugim sodelovali tudi pionirji letalstva Glenn Curtiss, Louis Blériot in Louis Paulhan.

Med prvo svetovno vojno je bilo mesto močno poškodovano, vključno s katedralo. Bazilika je bila ponovno grajena iz ruševin v naslednjih 40. letih, prav tako tudi ostale pomembnejše zgradbe v mestu.

V času druge svetovne vojne je utrpel še nekaj dodatne škode. V Reimsu je 7. maja 1945 general Eisenhower prejel brezpogojno vdajo Wehrmachta. Vdajo je na Vrhovnem štabu zavezniških sil podpisal nemški vodja osebja general Alfred Jodl, kot predstavnik Karla Dönitza.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Porte de Mars
Bazilika sv. Remija
kip Ivane Orleanske
  • Rimski ostanki
    • Porte de Mars (slavolok zmage),
    • rimski mozaik 35-ih medaljonov, ki predstavljajo živali in gladiatorje,
    • keltsko-rimski sarkofag, ohranjen v arheološkem muzeju v opatiji Sv. Remija;
  • Notredamska katedrala; v njej je bila kronana večina francoskih kraljev. Leta 1991 je bila skupaj z Opatijo sv. Remija in palačo Tau dodana na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.
  • Palača Tau; nadškofijska palača, zgrajena med 1498 in 1509, delno prenovljena v letu 1675, je bila zasedena s strani kraljev za časa njihovega kronanja.
  • Bazilika sv. Remija, imenovana po Sv. Remigiju, mestnemu zavetniku od 5. stoletja dalje. K njej je priključena pomembna opatija, nekdaj znana kot Kraljeva opatija sv. Remija.
  • ulice in trgi
    • Place du Parvis,
    • Place Royale, s kipom Ludvika XV.
    • Place Cardinal-Luçon, s kipom Ivane Orleanske,
    • Rue de Vesle, glavna ulica,
    • Place Drouet d'Erlon.

Šport[uredi | uredi kodo]

Met letoma 1925 in 1969 je Reims na dirkališču Reims-Gueux gostil znano avtomobilistično dirko Grand Prix de la Marne, ki je enajstkrat štela tudi za Veliko nagrado Francije.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]